Ocenjevanje uspešnosti politikov: velik zdrs Šarca in vlade, Židana na dnu zamenjal Cerar

Rok Čakš
POSLUŠAJ ČLANEK
Za Marjanom Šarcem in nekaterimi njegovimi ministri je težak mesec, v katerem je premier po mnenju političnih analitikov naredil eno ali dve večji napaki.

To se pozna tudi pri očitnem zdrsu na februarski lestvici uspešnosti politikov glede na mesec poprej, ko je kraljeval na prvem mestu, zdaj pa se je znašel na robu deseterice.

Povsem na dnu pa je predsednika Socialnih demokratov, ki so ministra izgubili prejšnji mesec, zamenjal absolutni poraženec tega meseca, predsednik SMC Miro Cerar.

Domovinina lestvica uspešnosti delovanja politikov nastaja na podlagi ocenjevanj njihove (ne)uspešnosti v minulem mesecu s strani političnih komentatorjev, analitikov in drugih poznavalcev slovenske politike. 

V Domovininem projektu - ocenjevanju uspešnosti političnega delovanja slovenskih politikov – s poznavalci domače politične scene ne presojamo zgolj, oziroma prvenstveno, političnega delovanja v obče dobro.

Bolj kot to nas pri naših politikih zanima obvladovanje politične obrti. To pomeni ali so politiki v opazovanem obdobju vlekli koristne poteze zase in za stranko. So izkoristili ponujene priložnosti? So se znali izogniti pastem in v zanje neugodnih razmerah zminimalizirati škodo?

So znali ustrezno nagovoriti javnost ali molčati v trenutkih, ko je tako politično najbolj smotrno …

Sodelujoči poznavalci politike: Luka Lisjak, Sebastjan Jeretič, dr. Žiga Turk, dr. Matej Lahovnik, Dejan Steinbuch, Igor Vovk, Matej Cepin, dr. Gregor Virant, Ivan Puc, dr. Matevž Tomšič, Tino Mamić, Marko Pavlišič, Bojan Požar, Martin Nahtigal, Rok Čakš


Februar je prinesel pomembne spremembe pri ocenjevanju uspešnosti delovanja posameznih politikov glede na januar, ko smo politične poznavalce za njihovo oceno zaprosili prvič.

Na splošno je v februarju izgubljala praktično celotna vladna ekipa, pridobivala pa je opozicija - predvsem tista prava, ki nasprotuje koaliciji petih strank in partnerski Levici. A poslanci slednje stranke so pod vtisom iztrženega za glasove, ki jih Šarec potrebuje za rebalans proračuna, glede na zelo nizke ocene v januarju, zdaj nekoliko pridobili.










 Potem ko je Marjan Šarec s skoraj 7 desetinke točke slabšo oceno od januarske zdrsnil na sredo lestvice, je vrh zavzel pretekli mesec drugo uvrščeni predsednik republike Borut Pahor.

Že na drugem mestu pa je novinec, ki so ga politični analitiki v januarju največkrat predlagali - ta čas najbolj aktivni poslanec NSi Jernej Vrtovec. Pojavljal se je predvsem v kontekstu nove preiskovalne komisije o DUTB, kar so politični analitiki očitno smatrali za pozitivno delovanje.

Sledi še nekaj politikov te stranke, katerim se pozna, da ne dobivajo veliko negativnih ocen, ki bi jih vlekle proti dnu. Podobno velja za Anžeta Logarja in Jelko Godec, medtem ko so mnenja okrog Marjana Podobnika bolj deljena, a visoko mesto mu zagotavlja prepričanje, da je ponoven pojav SLS v javnomnenjskih anketah plod njegovega uspešnega terenskega dela.

Najvišje uvrščeni vladni politik je, nekoliko neobičajno, finančni minister Andrej Bertoncelj, prav tako novinec na lestvici. V minulem mesecu mu je uspelo sestaviti rebalans proračuna in najaviti davčne ukrepe, kar je očitno analitike prepričalo, da njegovo delo ocenijo relativno uspešno.

Večjih sprememb med ostalimi politiki na lestvici uspešnosti političnega delovanja glede na februar ni zaznati.

 

"Zdi se, da bi se premier Marjan Šarec najraje distanciral od afer prejšnje vlade, kar je sicer razumljivo ampak nemogoče, ker ima v vladi vse tri stranke prejšnje vlade. Tako afere prejšnje vlade obremenjujejo tudi to." aktualno politično situacijo komentira Matej Lahovnik.

Martin Nahtigal opozarja na pozicioniranje za evropske volitve, ki se končuje. "Jasno je, da je do sedaj najmočnejšo listo predstavila SD. Celotna desnica zavlačuje do onemoglosti, ker se boji lastnih odločitev," meni komentator Domovine. SMC in SAB pa se po njegovo zavedata, da bo kelih evropskih volitev šel mimo njih, saj brez LMŠ-ja nimata možnosti za evropsko prihodnost.

Gregor Virant pa opozarja na napako Janeza Janše, ki se je  z nerodnim odzivom na Tajanijevo izjavo o italijanski Istri vrgel v levo mesoreznico kulturnega boja, kjer je zmaga nemogoča.

Precej manj kritičen kot drugi pa je do Marjana Šarca Sebastjan Jeretič: "Predsednik vlade se dobro odziva na dogodke in dobro komunicira. Pred poletjem pa bo čas za bilanco realnih potez," meni strateg političnega nevromarketinga.










 Ocene neuspešnosti delovanja politikov sledijo aferam, ki so doletele posamezne koalicijske stranke. Januar je bil v tem smislu "rezerviran" za SD in med najmanj uspešnimi politiki so kraljevali Židan, Prešiček in Han.

Februarja pa je udarila afera maketa, ki je odnesla še tretjega ministra Šarčeve vlade, drugo najslabše ocenjenega Jureta Lebna. Vse bolj na udaru pa je tudi njegov strankarski šef Miro Cerar, katerega ravnanje sodelujoči analitiki ocenjujejo še slabše od Lebnovega.

Kljub preusmeritvi žarometov na SMC se Dejan Židan pretirano ni odbil od dna. Nizko pa je zdrsnila evropska komisarka Violeta Bulc, ki si, po mnenju analitikov očitno nespretno, išče kandidatno mesto na eni od strank ALDE - po možnosti na tisti, ki bi ji po njenem mnenju najbolj zanesljivo prinesla evroposlanski stolček.

Precej je zdrsnil tudi Samo Fakin, kar je razumeti v kontekstu vse bolj nestrpnih pričakovanj, da bo na področju zdravstva, kot najbolj pereče tematike, vendarle nekaj ukrenil.

Novinec na lestvici, Miha Kordiš je najslabše ocenjeni član Levice, medtem ko sta se Mesec in Tašner Vatovec malenkostno povzpela. Na prelomu med neuspešnimi in uspešnimi politiki sta se znašla Jernej Pikalo in Milan Zver.

Urednik spletnega portala Požareport in producent ter voditelj oddaje Faktor na TV3 Bojan Požar opaža, da Alenka Bratušek deluje precej racionalno. Ne meša se v visoko politiko vlade in se ne dotika energetike, čeprav sodi v njen ministrski resor.

"Na energetski sceni so veliki igralci, Gregor Golobič, Robert Golob in šaleški lobi, pa je verjetno ocenila, da je bolje, če tja ne dreza," ocenjuje odličen poznavalec političnega zakulisja.

Matej Lahovnik spominja, da je bilo v prejšnjem mandatu največ afer na področju zdravstva, zato je tam potreba po ukrepih največja. "Minister Fakin bo kmalu moral pričeti s konkretnimi akcijsko usmerjenimi ukrepi, ker je področje zdravstva zaradi zelo slabega dela Milojke Kolar, ki sploh ni dobro poznala, niti obvladala tega področja, potrebno hitrih sistemskih sprememb," opozarja Lahovnik in dodaja, da se bo drugače  zdravstveni sistem zaradi demografskih sprememb in napačnih ukrepov prejšnje ministrice počasi a zanesljivo sesul sam vase. Zato od vlade pričakuje hitro ukrepanje prav na tem področju, ki je tudi politično najbolj občutljivo.

Ocena dela vlade precej slabša kot januarja


Sodelujoči politični analitiki so bili do dela vlade v februarju zelo kritični, precej bolj kot mesec poprej. Vlada je dobila zgolj eno odlično oceno, dve dobri, devet zadostnih in dve nezadostni. Povprečje je tako skoraj za pet desetink točke nižje kot januarja.

"Edino, česar se spomnim, so odstopi (kar pa ne sodi pod delo vlade) in pa "kao" davčna reforma, ki pa v bistvu ni reforma, ampak majhni popravki procentov," je svoje misli na januarski vladni "performans" strnil Marko Pavlišič.

Podobno razmišlja njegov nekdanji strankarski šef Gregor Virant: "Vlada še vedno ni izvedla niti ene spremembe, izboljšave, reforme. Res pa je, da tudi ni naredila nobene škode - z izjemo proračuna, ki je v nasprotju s fiskalnim pravilom."

Matej Lahovnik meni, da vlado rešujejo še vedno dokaj dobre mednarodne ekonomske razmere.

"Ne smemo pa zanemariti, da muenchenski ekonomski inštitut IFO ugotavlja slabšanje gospodarske klime v Nemčiji in da je evroobmočje na robu stagnacije, tako da se lahko kmalu pojavi potreba po aktivnejšem delu vlade in konkretnih ukrepih," opozarja in dodaja, da bomo šele takrat videli, kaj in koliko zmore ta vlada.

Bojan Požar pa izraža strinjanje s kolegom Aljušem Pertinačem, ki pravi, da če v roku treh mesecev padejo trije ministri in trije državni sekretarji, se temu pač reče vladna kriza. "Tako bi to stanje poimenovali v državah zahodne Evrope," meni novinar, ki je najbolj "zaslužen" za razkritja, ki so tako pometla po Šarčevi koalicijski ekipi.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

protest za zaščito pitne vode
Ljubljančanke in Ljubljančani za zaščito pitne vode in proti garažni hiši
  • 04. 12. 2024
Spet romsko divjanje po Novem mestu, k sreči brez žrtev
  • 04. 12. 2024
177. številka tednika Domovina
  • 04. 12. 2024