Oče se je uprl: njegova hči med počitnicami ne opravja šolskih obveznosti

Slovenski šolarji ta čas uživajo prvomajske počitnice. A mnogi izmed njih bodo precej počitniškega časa preživeli ob reševanju domačih nalog in izpolnjevanju drugih obveznosti, ki so jim jih naložili učitelji.

A ne tudi hči očeta, ki je napisal spodnje pismo. Učiteljica jim je namreč za prvomajske praznike naložila učenje 32 strani narave in družbe, saj bo predmeta po počitnicah ocenjevala.

Oče za svojo hčerko pripravlja drugačne vrste šolo, ki je zelo blizu duhu finskega šolskega sistema, po znanju učencev enega najboljših na svetu. 

"Spoštovana gospa učiteljica, spet se bližajo počitnice, hči pa se mora doma spet učiti naravo (22 strani) in družbo (10 strani), ker po počitnicah ta dva predmeta ocenjujete. Med zimskimi počitnicami je imela 60+ vprašanj in ANG bralno značko!

Hčerka bo za te počitnice tako kot njen brat iz četrtega razreda in bratec iz vrtca šolsko torbo z zvezki in učbeniki pospravila v omaro. Za pouk se bo pripravila v torek, 2. maja, popoldne."

Tako pismo učiteljici svojega otroka začenja oče, ki meni, da njegovi otroci med počitnicami potrebujejo drugačne vrste šolo kot sedenje za učbeniki.

Ta vključuje razvijanje socialnih veščin z utrjevanjem družinskih vezi in razvijanjem socialnih vezi v širši družbi, naravo bo spoznavala preko travniških in gozdnih rastlin, opazovala bo vpliv vremena na živali, rastline in glive, na področju družbe bo obiskala nekatere javne ustanove, opazovala in pojasnjevala prometne situacije, razumela bo pomen organizacije dneva in časa in tako naprej za praktično vsa področja, ki se ujemajo s šolskimi predmeti.

Izkustveno učenje - finski recept

Koncept, ki ga v svojem pismu na nazoren način karikira oče, je dejansko pristop k učenju in izobraževanju, uveljavljen v finskem šolskem sistemu.

Ta otrok pretirano ne obremenjuje s šolskimi obveznostmi, do najstniških let sploh nimajo domačih nalog, oziroma so te redke ter otrokom ne poberejo več kot pol ure časa na teden. V šoli praktično ne opravljajo standardiziranih testov, ni tekmovanja med učenci, šolami ali regijami.

Finci namreč želijo otrokom omogočiti, da izživijo svoje otroštvo in mladost preko sproščene igre in opazovanja narave ter druženja s sovrstniki, kar je izkustvena šola že sama po sebi.

Ali manj ukvarjanja s šolskimi obveznostmi pomeni tudi slabše rezultate v znanju na mednarodni ravni? Nikakor ne, ravno nasprotno. Finski petnajstletniki se po mednarodni primerjavi dosežkov učencev PISA po znanju uvrščajo v sam svetovni vrh. V zadnji raziskavi iz leta 2015 so po znanju četrti na svetu in, skupaj z Estonci, najboljši v Evropi.

Finci imajo danes enega najvišjih odstotkov otrok s končano srednjo šolo na svetu, od katerih dve tretjini izobraževanje uspešno nadaljujejo na univerzitetni ravni.

Vendar pa opisani pristop ni edini razlog za takšne uspehe. Finski razredi imajo v povprečju le 12 učencev, interakcija med njimi in učitelji je izjemno pogosta. Sistem od učiteljev zahteva magistrsko izobrazbo, selekcionirajo pa jih iz 10 odstotkov najboljših dijakov v državi.

In Slovenija?

Čeprav se v PISA primerjavi slovenski učenci niso odrezali slabo, pa je zaskrbljujoč podatek, da daleč najmanj radi obiskujejo šolo v primerjavi s svojimi vrstniki iz Evrope in sveta.

Namesto zmanjševanja obveznosti pa otroke, ki v devetletko vstopajo že s 6 leti, na nižjih stopnjah vse bolj obremenjujemo. Od letos naprej je angleščina obvezen predmet že v 1. razredu osnovne šole, uvedli pa so tudi nacionalno preverjanje znanja po prvi triletki.

Tega je nekdanja državna sekretarka na ministrstvu za šolstvko Mojca Škrinjar označila za "zgubljanje energije, denarja in mučenje otrok ter učiteljev."