Obstoječi način premeščanja duhovnikov najtrdneje podpirajo nedeljniki
POSLUŠAJ ČLANEK
Embed from Getty Images
Premestitve duhovnikov znotraj slovenskih škofij vsako leto pritegnejo kar nekaj zanimanja, in v času kislih kumaric dvignejo tudi nekaj prahu v kakšnem od tiskanih dnevnikov.
Letos so prah dvigovale predvsem premestitve v murskosoboški nadškofiji, ob čemer smo na Domovini na to temo in še nekatere druge opravili anketo med našimi bralci.
Med 456 sodelujočimi se je izkazalo, da za večino obstoječih odločitev Katoliške cerkve najtrdneje stojijo redni obiskovalci nedeljske maše, medtem ko nestrinjanje z odločitvami cerkvenega vrha praviloma narašča z manj aktivnim prakticiranjem vere, oziroma obiskovanjem cerkvenih obredov.
71 odstotkov rednih obiskovalcev nedeljske maše sistem premeščanja duhovnikov ocenjuje kot ustrezen ter se strinja, da imajo pri tem škofje glavno besedo. Tako meni tudi slaba polovica mesečnih obiskovalcev cerkve in tistih, ki pridejo ob večjih praznikih. Drugače je le med nevernimi, kjer jih tretjina misli, da je sistem ustrezen, dve tretjini pa, da bi pravico odločanja o premestitvi morali imeti tudi verniki.
Zanimivo je, da pravice duhovniku, da premestitev zavrne, velika večina sodelujočih v anketi ne bi omogočila. Da bi pravico zavrnitve škofove odločitve morali imeti, meni zgolj 8 odstotkov nedeljnikov, 17 odstotkov mesečnih obiskovalcev cerkve in tistih, ki pridejo zgolj ob večjih praznikih, med verniki, ki ne hodijo v Cerkev bi jih to pravico duhovniku dalo 5 %, med nevernimi pa prav nobeden.
Malenkost drugače pa je pri vprašanju ali bi pravico odločanja o premestitvi morali imeti tudi verniki. Ponovno so do tega najbolj odklonilni prav redni obiskovalci svete maše (17 % jih je za), te možnosti si želi 30 odstotkov mesečnih obiskovalcev cerkve in 27 odstotkov tistih, ki pridejo za praznike.
V času okrog velikega šmarna se v levo usmerjenem tisku pogosto znajdejo kritični članki na račun Cerkve in njenih slovenskih voditeljev. Zanimalo nas je, kako sodelujoči v naši anketi gledajo na tovrstne zapise.
Da v glavnem kritizirajo upravičeno in verodostojno meni izrazita manjšina sodelujočih, tako od najbolj rednih obiskovalcev Cerkve do tistih, ki se sploh ne opredeljujejo verne.
Med nedeljniki tako v upravičenost oziroma verodostojnost kritik verjame le 2,3 % sodelujočih, med mesečnimi obiskovalci maš nihče, 10 odstotkov tistih, ki v cerkev pridejo za praznike, 12 odstotkov vernih, ki ne hodijo v cerkev in 17 odstotkov sodelujočih v naši anketi, ki so se opredelili za neverne.
Da včasih kritizirajo upravičeno, včasih pa tudi ne, meni slaba tretjina nedeljnikov, slaba polovica mesečnih obiskovalcev maš, dobrih 40 odstotkov obiskovalcev ob praznikih, 30 odstotkov vernih, ki v cerkev ne zahajajo in polovica nevernih.
Da levi mediji v kritiki Cerkve praktično nikoli niso verodostojni, pa menita dve tretjini nedeljnikov, dobra polovica mesečnih obiskovalcev maš, slaba polovica tistih, ki se obredov udeležujejo za večje praznike, slabih 60 odstotkov vernih, ki k maši ne hodi in tretjina nevernih.
Koliko bolj ali manj aktivni verniki sploh zaupajo Katoliški cerkvi na Slovenskem? Da ji povsem zaupa, je odgovorila četrtina nedeljnikov, 62 odstotkov pa, da ji "v glavnem zaupa". Zgolj 5 odstotkov nedeljnikov ji v "v glavnem ne zaupa" ali "sploh ne zaupa".
Med mesečnimi obiskovalci maš Cerkvi povsem zaupa 5 odstotkov vernikov, "v glavnem zaupa" pa dve tretjini. Nekoliko več nezaupljivih je med tistimi, ki k maši pridejo le za večje praznike - petina jih Cerkvi "v glavnem ne zaupa", oziroma "sploh ne zaupa".
Celo med tistimi našimi anketiranci, ki so verni in ne hodijo v cerkev, jih dobra polovica RKC "v glavnem zaupa", 5 odstotkov pa celo "povsem zaupa". Zgolj med nevernimi je skepsa nekoliko višja - tretjina jih ne zaupa ali sploh ne zaupa, tretjina je nekje vmes (niti zaupam, niti ne zaupam), tretjina pa ji "v glavnem zaupa".
In kdo uživa največje zaupanje - duhovnik na župniji, škof, oba ali nobeden? Približno 40 odstotkov bolj ali manj aktivnih vernikov (z manjšimi nihanji navzgor in navzdol) bolj zaupa duhovniku domače župnije, obema enako slaba polovica nedeljnikov in približno tretjina pri ostalih skupinah, večje zaupanje škofu je izbralo med 10 do 17 odstotki anketirancev po skupinah, nobenemu pa ne zaupa 4 % nedeljnikov, 7 % mesečnih obiskovalcev cerkve, 14 % tistih, ki pridejo za večje praznike in 28 % vernih, ki v cerkev ne hodijo in dve tretjini nevernih.
Da bi katoliška Cerkev morala ukiniti celibat meni zgolj petina nedeljnikov, 44 % mesečnih obiskovalcev cerkve, 60 % tistih, ki prihajajo za večje praznike, 55 % vernih, ki v cerkev ne hodijo in 83 % nevernih.
Anketirance smo vprašali še ali bi morala Katoliška Cerkev omogočiti poroke istospolnih parov. Temu nasprotuje 93 % nedeljnikov, 85 % mesečnih obiskovalcev obredov, 70 odstotkov tistih, ki prihajajo za velike praznike, 61 % vernih, ki ne hodijo v cerkev in tretjina nevernih.
Premestitve duhovnikov znotraj slovenskih škofij vsako leto pritegnejo kar nekaj zanimanja, in v času kislih kumaric dvignejo tudi nekaj prahu v kakšnem od tiskanih dnevnikov.
Letos so prah dvigovale predvsem premestitve v murskosoboški nadškofiji, ob čemer smo na Domovini na to temo in še nekatere druge opravili anketo med našimi bralci.
Med 456 sodelujočimi se je izkazalo, da za večino obstoječih odločitev Katoliške cerkve najtrdneje stojijo redni obiskovalci nedeljske maše, medtem ko nestrinjanje z odločitvami cerkvenega vrha praviloma narašča z manj aktivnim prakticiranjem vere, oziroma obiskovanjem cerkvenih obredov.
71 odstotkov rednih obiskovalcev nedeljske maše sistem premeščanja duhovnikov ocenjuje kot ustrezen ter se strinja, da imajo pri tem škofje glavno besedo. Tako meni tudi slaba polovica mesečnih obiskovalcev cerkve in tistih, ki pridejo ob večjih praznikih. Drugače je le med nevernimi, kjer jih tretjina misli, da je sistem ustrezen, dve tretjini pa, da bi pravico odločanja o premestitvi morali imeti tudi verniki.
Zanimivo je, da pravice duhovniku, da premestitev zavrne, velika večina sodelujočih v anketi ne bi omogočila. Da bi pravico zavrnitve škofove odločitve morali imeti, meni zgolj 8 odstotkov nedeljnikov, 17 odstotkov mesečnih obiskovalcev cerkve in tistih, ki pridejo zgolj ob večjih praznikih, med verniki, ki ne hodijo v Cerkev bi jih to pravico duhovniku dalo 5 %, med nevernimi pa prav nobeden.
Malenkost drugače pa je pri vprašanju ali bi pravico odločanja o premestitvi morali imeti tudi verniki. Ponovno so do tega najbolj odklonilni prav redni obiskovalci svete maše (17 % jih je za), te možnosti si želi 30 odstotkov mesečnih obiskovalcev cerkve in 27 odstotkov tistih, ki pridejo za praznike.
Velik skepticizem do kritičnega pisanja o Cerkvi v levih medijih
V času okrog velikega šmarna se v levo usmerjenem tisku pogosto znajdejo kritični članki na račun Cerkve in njenih slovenskih voditeljev. Zanimalo nas je, kako sodelujoči v naši anketi gledajo na tovrstne zapise.
Da v glavnem kritizirajo upravičeno in verodostojno meni izrazita manjšina sodelujočih, tako od najbolj rednih obiskovalcev Cerkve do tistih, ki se sploh ne opredeljujejo verne.
Med nedeljniki tako v upravičenost oziroma verodostojnost kritik verjame le 2,3 % sodelujočih, med mesečnimi obiskovalci maš nihče, 10 odstotkov tistih, ki v cerkev pridejo za praznike, 12 odstotkov vernih, ki ne hodijo v cerkev in 17 odstotkov sodelujočih v naši anketi, ki so se opredelili za neverne.
Da včasih kritizirajo upravičeno, včasih pa tudi ne, meni slaba tretjina nedeljnikov, slaba polovica mesečnih obiskovalcev maš, dobrih 40 odstotkov obiskovalcev ob praznikih, 30 odstotkov vernih, ki v cerkev ne zahajajo in polovica nevernih.
Da levi mediji v kritiki Cerkve praktično nikoli niso verodostojni, pa menita dve tretjini nedeljnikov, dobra polovica mesečnih obiskovalcev maš, slaba polovica tistih, ki se obredov udeležujejo za večje praznike, slabih 60 odstotkov vernih, ki k maši ne hodi in tretjina nevernih.
Zaupanje v Cerkev med verniki visoko, prav tako podpora celibatu med najzvestejšimi
Koliko bolj ali manj aktivni verniki sploh zaupajo Katoliški cerkvi na Slovenskem? Da ji povsem zaupa, je odgovorila četrtina nedeljnikov, 62 odstotkov pa, da ji "v glavnem zaupa". Zgolj 5 odstotkov nedeljnikov ji v "v glavnem ne zaupa" ali "sploh ne zaupa".
Med mesečnimi obiskovalci maš Cerkvi povsem zaupa 5 odstotkov vernikov, "v glavnem zaupa" pa dve tretjini. Nekoliko več nezaupljivih je med tistimi, ki k maši pridejo le za večje praznike - petina jih Cerkvi "v glavnem ne zaupa", oziroma "sploh ne zaupa".
Celo med tistimi našimi anketiranci, ki so verni in ne hodijo v cerkev, jih dobra polovica RKC "v glavnem zaupa", 5 odstotkov pa celo "povsem zaupa". Zgolj med nevernimi je skepsa nekoliko višja - tretjina jih ne zaupa ali sploh ne zaupa, tretjina je nekje vmes (niti zaupam, niti ne zaupam), tretjina pa ji "v glavnem zaupa".
In kdo uživa največje zaupanje - duhovnik na župniji, škof, oba ali nobeden? Približno 40 odstotkov bolj ali manj aktivnih vernikov (z manjšimi nihanji navzgor in navzdol) bolj zaupa duhovniku domače župnije, obema enako slaba polovica nedeljnikov in približno tretjina pri ostalih skupinah, večje zaupanje škofu je izbralo med 10 do 17 odstotki anketirancev po skupinah, nobenemu pa ne zaupa 4 % nedeljnikov, 7 % mesečnih obiskovalcev cerkve, 14 % tistih, ki pridejo za večje praznike in 28 % vernih, ki v cerkev ne hodijo in dve tretjini nevernih.
Da bi katoliška Cerkev morala ukiniti celibat meni zgolj petina nedeljnikov, 44 % mesečnih obiskovalcev cerkve, 60 % tistih, ki prihajajo za večje praznike, 55 % vernih, ki v cerkev ne hodijo in 83 % nevernih.
Anketirance smo vprašali še ali bi morala Katoliška Cerkev omogočiti poroke istospolnih parov. Temu nasprotuje 93 % nedeljnikov, 85 % mesečnih obiskovalcev obredov, 70 odstotkov tistih, ki prihajajo za velike praznike, 61 % vernih, ki ne hodijo v cerkev in tretjina nevernih.
Zadnje objave
"Stanje zdravstva je katastrofalno", vlada pa le opazuje
24. 4. 2024 ob 13:23
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
24. 4. 2024 ob 12:33
V študentskem naselju pozivi k ubijanju Judov
24. 4. 2024 ob 12:15
Strah v Bruslju: TikTok ogroža duševno zdravje?
24. 4. 2024 ob 9:34
Ustavite levico
24. 4. 2024 ob 6:00
Kdo živi tisoč življenj?
23. 4. 2024 ob 18:45
Ekskluzivno za naročnike
Slovenska policija zatajila ob napovedi strelskega napada
22. 4. 2024 ob 16:50
Odilo Globočnik – nacistični zločinec slovenskih korenin
21. 4. 2024 ob 17:30
Prihajajoči dogodki
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 20:10
Izbor urednika
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
4 komentarjev
AlojzZ
Mnogi nasprotniki krščanstva trdijo, da je vera nazadnjaška in da ovira znanost. Vendar pa zgodovinarji znanosti (celo ateisti) poudarjajo, da je znanost najprej vzcvetela v krščanskem svetovnem nazoru, medtem ko je bila brez moči v kulturah Grčije, Kitajske in Arabije. Za znanost so namreč potrebni določeni pogoji, ki v nekrščanskih kulturah niso obstajali. Grkom so vladali bogovi, nič boljši od ljudi, kitajska tehnologija ni bila plod sistematičnih raziskav, arabska ljudstva pa so razvila samo matematiko. (dr. Gorazd Novak, univ. dipl. inž. grad.)
AlojzZ
Farani ne smemo imeti prav nobene besede pri premeščanju duhovnikov, ker bi se sicer za tistih sedem Duhovnikov stepli. ;)
Lahko pa molimo za njih. Več bomo molili, boljši bodo!
Kajtimara
Prav zares, moliti je potrebno za duhovnike.
MEFISTO
Njega dni so tako premeščali državne uslužbence in žandarje.
So že vedeli, zakaj!
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.