Obrtniki in podjetniki s premierjem: bojijo se požrešne države, Golob noče dajati obljub

Vir foto: Twitter profil Vlade RS

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) je danes organizirala že 18. forum Obrti in podjetništva, na katerem so vladi predstavili svoje letošnje zahteve. V prvem delu so se obrtniki in podjetniki pogovarjali s predsednikom vlade Robertom Golobom, v drugem delu pa so s predsednikom državnega sveta in ministri iskali rešitve in podajali predloge za lažje poslovanje.

V članku o tem, kaj od vlade zahtevajo obrtniki in podjetniki ter kako je na zahteve, sploh glede tistih na davčnem področju, reagiral premier Golob.

Obrtniki in podjetniki s 125 zahtevami

Na forumu so bile predstavljene t. i. zahteve slovenske obrti in podjetništva, s katerimi Obrtno-podjetniška zbornica že od leta 1991 opozarja na zakone, predpise ter druge administrativne ovire, ki zbornici otežujejo poslovanje, hkrati pa vladi nato predlagajo rešitve.

Letos so v OZS pripravili 125 zahtev, ki so jih razdelili v pet sklopov. Tako se zahteve tičejo davčnega sistema, trga dela, zdravstvenega sistema, izobraževalnega sistema, peti sklop pa je vključeval digitalizacijo ter znanja za zeleni prehod in podporno okolje ter odpravo administrativnih ovir.

Foruma so se udeležili še nekateri drugi vladni predstavniki, denimo ministri za delo Luka Mesec, za finance Klemen Boštjančič, za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh in za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik. Udeležila sta se ga tudi državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Matevž Frangež ter že prej omenjeni predsednik državnega sveta Marko Lotrič.

Predsednik OZS Blaž Cvar je uvodoma izrazil željo, da bi vsaka vlada njihove zahteve videla kot usmeritev pri doseganju skupnih ciljev, kot so pomagati gospodarstvu k hitrejšemu razvoju, večji konkurenčnosti in dvigu dodatne vrednosti. Obrtniki so sicer izrazili zahvalo vladi za pomoč pri spopadanju z energetsko draginjo, a so hkrati izrazili pričakovanje, da bi regulirane cene znižali, saj jih člani opozarjajo, da so cene višje v primerjavi s cenami, kot jih imajo v drugih konkurenčnih državah. To pa naša podjetja postavlja v slabši položaj. Vse delodajalske organizacije so tu enotne, država mora uveljaviti shemo pomoči na tem področju, kot je npr. v Nemčiji.

Kot pravijo sami, se obrtniki in podjetniki zavedajo, da vlada vseh zahtev ne more izpolniti, želijo in pričakujejo pa, da izpolni vsaj tiste najnujnejše med njimi.

Davčni sistem

Na področju davčnega sistema pričakujejo spremembe dohodninske lestvice in znižanje prispevkov (oziroma uvedbo t. i. razvojne kapice), za dvig konkurenčnosti bi namreč potrebovali visoko kvalificiran kader, ki bi ga lahko nagradili tudi z višjo plačo, a je problem v tem, da ima Slovenija tako visoke davke in prispevke, da to enostavno ni izvedljivo. V OZS tudi ne pristajajo na nove obdavčitve nepremičnin in premoženja, ki so ga obrtniki in podjetniki ustvarili z lastnimi rokami.

Želijo si tudi znižane stopnje davka od dohodkov pravnih oseb za mala podjetja ter uvedbo nižje stopnje DDV za osebne storitve (npr. pri ročnem delu oziroma za izdelke domače in umetnostne obrti) in znižanje stopnje DDV pri gostinskih storitvah.

Trg dela

Na tem področju si želijo reorganizacije in pospešitve postopkov pridobivanja delovnih dovoljenj s ciljem hitrejše zaposlitve tujega delavca. Na Hrvaškem se npr. na nove delavce »čaka« zgolj nekaj tednov, pri nas pa lahko to traja tudi pol leta, v ekstremnih primerih celo 9 mesecev. Vztrajajo tudi pri administrativnih razbremenitvah vodenja evidenc o delovnem času, kjer novi vladni zakon, ki to področje še bolj zapleta, dviguje nemalo prahu.

Zdravstveni sistem

V OZS pričakujejo učinkovit zdravstveni sistem z aktivno vlogo delodajalcev pri opravljanju ZZZS in brez dodatnih obremenitev delodajalcev s prispevki. Nasprotujejo ideji Levice, da bi uvedli progresivno lestvico pri dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju. Zahtevajo, da Zavod sam obračuna in izplačuje denarno nadomestilo neposredno zavarovancu, kar smo v preteklosti že imeli.

Izobraževalni sistem

Na tem področju pričakujejo sistemski in nacionalni koordinirani pristop v sodelovanju države z OZS glede promocij poklicev, ki jih primanjkuje. V OZS so še poudarili, da potrebujemo učinkovit sistem poklicnega izobraževanja, ki bo sledil potrebam gospodarstva.

Okolje in administrativne ovire

V OZS zahtevajo finančno pomoč prevzemnikom družinskih podjetij, odpravo administrativnih ovir pri čezmejnem izvajanju storitev in uvedbo davčne obravnave napotenih delavcev. Pričakujejo hitrejšo pridobitev soglasij in dovoljenj za umeščanje objektov v prostor.

Temeljno načelo vlade je, da tistim, ki neupravičeno izkoriščajo sistem, ne bodo priznavali olajševalnih okoliščin, tistim, ki pa pomoč države potrebujejo, bodo prisluhnili

Pogovor z Golobom se je začel s tematiko energetske draginje. V zbornici so sicer pohvalili ukrepanje vlade na tem področju, a so hkrati vseeno opozorili, da je leto 2024 »pred vrati«, subvencij in dodatnih ukrepov pa ni napovedanih. Golob je še enkrat poudaril, da ne bo nič več obljubljal, ampak bodo samo še delali. Tega se bo držal tudi pri obrtnikih. Dejal je, da ne živijo od obljub, ampak od realizacije. Ministrstvo za okolje je izvedlo in objavilo statistike, ki so na področju energetske draginje za mala in srednja podjetja ugodne. Ustrezno so finančno okrepili energetska podjetja, ki rešujejo to problematiko, če pa jim ne bo uspelo, »bodo polagali račune« prav Golobu.

Govora je bilo tudi o tem, kako si bodo sledile reforme in katere bodo sploh izpeljane. Golob je tako npr. ob prazniku dela govoril, »da se mora splačati delati«, obrtniki pa so ga izzvali, kako bo torej z dohodninsko reformo. Za najvišji dohodninski razred na vladi ne vidijo potrebe, da bi bil deležen kakršnih olajšav. Pri normiranih samostojnih podjetnikih pa so po Golobovih besedah prisluhnili tudi OZS, dvignili so namreč nivo, do katerega veljajo iste davčne stopnje. So pa na vladi posegli v del normirancev, ki se »uradno imenujejo podjetniki«, a preko statusa samostojnega podjetnika zgolj »optimizirajo davčne dohodke«. V vladi se držijo načela, da »tistim, ki neupravičeno izkoriščajo sistem, ne bomo priznavali olajševalnih okoliščin, medtem ko tistim, ki pa potrebujejo pomoč države, bomo prisluhnili«, je pojasnil Golob, na podoben način pa bodo razmišljali tudi naprej.

Temeljno vprašanje je po Golobovih besedah, kako krmariti med dejstvoma, da ima Slovenija eno največjih obremenitev dela, hkrati pa eno najnižjih obremenitev z naslova premoženja na svetu. Kako ta podatka najbolj pravično uporabiti pri redefiniranju davčnih bremen za prihodnost, bo letos ustvarilo še dolgo debato, pri kateri bo moralo priti do dialoga z vsemi socialnimi partnerji, je opozoril Golob.

Obrtniki se bojijo požrešne države

Obrtniki so izpostavili dejstvo, da imamo praktično rekordno zaposlitev, gospodarstvo pa pričakuje, da ne bo dodatnih obremenitev, ampak so na drugi strani očitno res visoki apetiti.

Golob je tako povedal, da nihče ne razmišlja o obremenitvi gospodarstva »kar tako«, treba je krmariti med zgoraj omenjenima vprašanjema. Gospodarstvo je res vitalno, je poudaril Golob, in če si lahko kdaj privoščimo prestrukturiranje gospodarstva, je to sedaj, ker delovno silo potrebujemo.

Nima smisla vztrajati na programih, kjer ni prihodnosti, to je nacionalna neumnost, je povedal Golob. 90 % podjetnikov, ki je v dvorani, delovno silo potrebuje, je poudaril Golob, za ostalih 10%, ki pričakuje pomoč države, da bo vleklo svoj poslovni model, ki je žal zaradi svetovnih razmer prišel v slepo ulico, pa je zdaj čas, da se ga opusti.

To je potrebno storiti po Golobovih besedah predvsem zaradi delovne sile, ki bo iz teh podjetij našla novo službo takoj, pa tudi zaradi milijardnih sredstev, ki so na voljo za prestrukturiranje, zeleni preboj in digitalizacijo.

8 komentarjev

  1. Velike besede, rojene v imaginarnem svetu . Teh svetov je nebroj in v vsakem od njih je možna navidezna resničnost. Oblast in njen predsednik živijo v enem izmed teh navideznih svetov, ki se občasno sreča z realnostjo in normalnim, delovnim človekom, ki ima svoje primarne potrebe. Preživeti sebe, svoje družine in na koncu tudi zavožene vladne odločitve, vodene predvsem idejno iz Levice. Ker drugi sploh nimajo smiselnih idej.
    Resnično me je strah, da bodo začeli delati. Ker obljube ne povzročajo bistvene škode.
    Zakaj takšno razmišljanje? Predsednik je pred enim letom dejal, da “ljudje ne rabijo denarja. Kaj bodo z njim”? Realni ali navidezni svet?
    Za razmislek;
    Ko samo eno podjetje( od mnogih po Evropi) z enim zaposlenim ustvari 300 miljonov €, dobiček prikaže le nekaj 10000€, se kvazi lastniku in razporejevalcu teh 299 miljonov€ res ne zdi potrebno razmišljati o delavski plači, ki komaj omogoča preživetje. Zanj je to navidezni, za nas pa realni svet.
    Dvomim, da se bosta v tej rahlo skodrani glavi ta dva svetova še kdaj srečala.

  2. Obrtniki se bojijo požrešne države…. Strah je utemeljen. Smo majhna država, ki bi rada imela vse, kar imajo velike države. Poleg tega imamo Levico v vladi, ki ne bi nič ustvarjala ob enem pa veliko delila. In leno ter pišmeuhovsko državno upravo, ki preklada papirje na škodo seveda tistih, ki bi radi delali i kaj zaslužili.

  3. “Obrtniki in podjetniki s premierjem: bojijo se požrešne države, Golob noče dajati obljub”

    Golob noče dajati obljub, ker jih ne more. Nima nobenih realnih idej, ki bi bile vsaj približno rešitve velikih problemov. Ni jih imel pred volitvami, ko bi jih moral ponuditi volivcem, niti po volitvah, ko bi jih moral – reforme – eno za drugo uresničevati. Zna se pa delati vseveden. Tako nateguje svoje jalovo vladanje podalpskim naivnežem in idiotom iz dneva v dan: enkrat deli obljube, ki so seveda neuresničljive, ko pa vidi, da tako ne bo šlo, obeta, da obljub ne bo več. Hvala za tako nesposobno oblast!

    Naivneže in idiote je s prodanimi mediji lahko prepričati, da je velik mož, v resnici pa se mora ubožec ravnati po željah neke obskurne, skrajno leve stranke, ki je komaj prišla v parlament in je s svojimi deklariranimi namerami in cilji pravzaprav protiustavna, z njo vred pa je skregan z ustavo tudi Golob, ki tej stranki daje krila.

    V resnici pa bi moral z vlado vred odfrleti z oblasti – čimprej!

  4. Včeraj v odmevih smo videli jeznega Luko Mesca in državnega sekretarja Frangeža, ki nič ne ve. Ta vlada bo naredila največ, če ne bo nič naredila. Že njen kadrovski valjar je naredil dovolj škode. Neizvoljeni poslanec Frangež v normalni državi ne bi mogel biti državni sekretar.

  5. Kako smo se zamerili Bogu, da je ponovno dovolil, da “sveta trojica” iz doline rož, predlaga na ključna mesta v državi kralje in kraljice?

    Zaplankani narod, butalski volivci, pa izvolijo to, kar imamo. Sedaj pa revolucija ob berglah? Kje pa ste bili prej?

    Na ponovnih volitvah, ko pač bodo, bo ponovno serviran “novi fris”, kot da nas ni že preteklost nič naučila! In zadeva bo ponovno stekla po murgeljskih kolesnicah.

    Mar res ne bo nikoli konca udbovske rdeče kaviar buržuazije?

Komentiraj