Obrazi sovraštva, za katere so v oddaji Tednik slepi

"Na spletu se je razširila epidemija sovražnega govora ... in čedalje pogosteje gre to pisanje čez vse meje kulture in zakona," je v včerajšnji oddaji Tednik na TV Slovenija voditeljica Jelena Aščić napovedala prispevek o sovražnem govoru Obrazi sovraštva.

"Vendar pa je kljub očitnemu naraščanju nestrpnosti na spletnih omrežjih v zadnjih dveh letih prišlo zgolj do petih obsodilnih sodb," smo še lahko izvedeli.

A sovražni govor ni od včeraj. Zbrali smo nekaj zelo očitnih primerov, na katere so pri TV Tedniku očitno pozabili. 

"Kazenski zakonik jasno določa, da se javno vzpodbujanje sovraštva, nasilja in nestrpnosti kaznuje z zaporom do dveh let. A tožilstvo ravna po svojih pravilih in avtorji sovražnega govora ostajajo nekaznovani," je problem diagnosticirala Aščićeva.

Kot je nato v desetminutnem prispevku dejala avtorica Anka Pirš, gre predvsem za "sovražnost do beguncev, žensk, istospolno usmerjenih drugače politično ali versko opredeljenih".

Ob posnetkih protimigrantskih protestov v Ljubljani je zaskrbljeno povedala, da: "razisem, nacizem, fašizem, šovinizem, seksizem dobivajo z novimi politikami in novimi mediji ponovno legitimnost."

Pri tem je izpostavila pravnika in nekdanjega sodnika na ESČP dr. Boštjana M. Zupančiča. Sporen naj bi bil njegov zapis na Facebooku, da je zaradi uzakonitve pravice do splava Simone Veil največja morilka vseh časov, obenem pa naj bi bil avtor "žaljivih, nestrpnih in seksističnih" izjav o ženskah.

Drugi izpostavljeni je bil ekonomist (in kot je bilo poudarjeno, nekdanji sekretar v Janševi vladi) Bernard Brščič, ki naj bi podvomil v resničnost holokavsta. Na Nova24TV je namreč dejal: "Sprašujem vas, kaj ima moja generacija Nemcev s Kajnovim znamenjem genocida, domnevnega, oziroma holokavstom ..."

Tretji "nestrpnež" je dr. Damir Črnčec, dekan nove univerze v Kranju in nekdanji prvi mož Sove, ki na spletnih omrežjih "ne skriva svojega odklonilnega odnosa do muslimanov in beguncev"

Sledila je še izjava Sebastjana Erlaha s Twitterja o migrantih, ki bi jim bilo potrebno: "dovoliti približanje meji zgolj na 500 metrov. Kar je več, postreliti."

Preiskovalka sovražnega govora na Mirovnem inštitutu dr. Barbara Rajgelj je v oddaji zatrdila, da najbolj sovražni niso ljudje z margine. "to so ljudje, ki imajo vse, tako kot so beli, zdravi, dobro situirani starejši moški, ampak mislijo, da jim pripada več."

"In ker postajajo družbena omrežja neomejen prostor politične in ideološke propagande, sovražnega govora in nestrpnosti, je vloga klasičnih medijev pri odkrivanju obraza sovraštva in postavljanju mej toliko bolj pomembna," je svoj prispevek zaključila Anka Pirš.

Sovražni govor, ki so ga v TV Tedniku spregledali

Ob zgornjih primerih pa v Tedniku niso izpostavili naslednjih še bolj očitnih oblik sovražnega govora, ki so se, večinoma s strani javnih osebnosti, v medijih pojavljale minula leta:

Igralec Ivo Godnič je v oddaji Dobro jutro na TV Slovenija maja 2011 dejal, da kar zadeva Tita ima 92 % prijateljev in zaveznikov. "Teh osem bomo pa ... saj zdaj so sv. Barbaro izpraznili ... je spet prostor, a veste, ... temu se reče sarkazem, ironija."

Godniča je doletela kazenska ovadba, vendar jo je tožilstvo ovadbo zavrglo s pojasnilom, da gre pri kršitvah za ogroževalni delikt, pri katerem mora storilca voditi direktni naklep, njegovo dejanje pa mora biti posebej motivirano z opisanim ravnanjem ter da v tem primeru ni mogoče trditi, da je bil namen avtorja razpihovanje sovraštva in nestrpnosti, temveč samo izražanje lastnega mnenja.

Pisateljica Svetlana Makarovič je novembra 2015 za razpravljalce okrogle mize o družini na ljubljanskem Knjižnem sejmu, patra Branka Cestnika, Jožefa Horvata in Aleša Primca, dejala: "bolj kot jih gledam, bolj mi je žal, da niso bili splavljeni, ko je bil še čas."

Maja 2012 je Makarovičeva za Siol.net dejala: "So stvari, ki jih je treba sovražiti. Po mojem mnenju je katoliška Cerkev nekaj, kar moraš sovražiti. Jaz to čutim kot svojo državljansko dolžnost." Za to izjavo je na policijske uprave prišlo več ovadb, a je tožilstvo vse zavrglo. Varuhinja človekovih pravic dr. Zdenka Čebašek Travnik, informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar in direktor vladnega urada za verske skupnosti Aleš Gulič pa v izjavi niso prepoznali sovražnega govora, so jo pa označili za "nesprejemljivo javno izraženo stališče".

Policija ni zaznala kaznivega dejanja pozivanja k sovraštvu in nestrpnosti v času vseslovenskih ljudskih vstaj januarja 2013, ko so neznanci z Glavnega mostu čez Dravo obesili plastične lutke z obrazi mariborskih občinskih svetnikov. Kasneje je medij Politikis poročal, da naj bi lutke nabavil Darko Berlič, takratni vodja volilnega štaba sedanjega mariborskega župana Andreja Fištravca.

Istočasno so protestniki na mariborske mestne svetnike izvajali pritisk tako, da so nenapovedano in organizirano obiskovali njihove domove, pri čemer so prestrašili tudi otroke in druge sorodnike izvoljenih predstavnikov lokalne oblasti, ki so slučajno prišli odpreti vrata. Med glavnimi je bil aktivist Sanjin Jašar, pri katerem so kasneje policisti našli 6 kg marihuane in 44 sadik konoplje, a je bil ravno te dni na sodišču oproščen prodaje prepovedanih drog, češ, da je s konopljo zgolj zdravil ljudi.

Komunikolog, aktivist in odstopljeni član programskega sveta RTV Slovenija Domen Savič je ob Referendumu o zakonski zvezi na družabnih omrežjih med drugim zapisal:

"Dajte na isti ballot kot je istospolna poroka še obdavčitev cerkve. Pa da vas vidimo, pičke klerotalibanske." in: "Poskusite se vživeti v žensko, ki se odloči, da bo splavila. In potem ji na poti do zdravnika stoji krota, ki se dere nanjo in maha s križem".

Zanimivo je, da se Savič v oddaji Tednik pojavi kot komentator vzrokov za pojav sovražnega govora na spletu, pri čemer novinarka sicer opozori, da tudi njemu očitajo "žaljenje domoljubnih in verskih čustev". Vendar Savič to pojasni z razlago, da je pri tem zelo pomembno, kdo je naslovnik domnevnih žaljivk: "in si je v bistvu sam kriv, da si je to oznako nalepil sam nase."