Obravnava spolne zlorabe s strani lazaristov v Sloveniji: "pometanje pod preprogo" ali "neutemeljeno obrekovanje"?

Uredništvo
POSLUŠAJ ČLANEK
Na odmevno tiskovno konferenco iniciative Dovolj.je, na kateri je spregovoril tudi lazarist Janez Cerar, po lastnih besedah tudi sam žrtev spolne zlorabe, so se odzvali v Misijonski družbi lazaristov.

Cerarjev opis obravnave spolne zlorabe Damiana Černaka in njega samega, oziroma ocene, da je vodstvo probleme "pometalo pod preprogo", so označili za "neutemeljeno obrekovanje". Svojemu duhovniku očitajo, da na povabilo, da kot tožnik proti domnevnemu storilcu poda izjavo, tega ni storil.

Cerar jim odgovarja, da je 2. avgusta 2017 na sedežu slovenske province Misijonske družbe lazaristov v Ljubljani pred dvema pričama prebral zapriseženo izjavo, v kateri je predstojnika vprašal o zagotovilu, da bo "zadevo tokrat vzel kot pomembno in bil pripravljen poslušati, slišati in narediti spremembe". A odgovora, kot pravi, nikdar ni prejel. 

"Na tiskovni konferenci v hotelu Union 19. februarja 2019 je Janez Cerar, ki je formalno sicer član Misijonske družbe lazaristov, vendar že več let živi zunaj skupnosti, podal primer domnevne »spolne zlorabe«, ki naj bi se zgodila v tej družbi, obenem pa je izjavil, da je tudi sam pred leti doživel podobno zlorabo," svojo izjavo za javnost na straneh Katoliške cerkve začenja predstavnik Misijonske družbe lazaristov v Sloveniji, Franc Rataj.

Kot zapiše, je po prijavi domnevnega primera spolne zlorabe, ki ga je kot prvega navajal g. Cerar (Damian Černak), vodstvo slovenske province Misijonske družbe v skladu s kanonskim pravom izpeljalo postopek za ugotovitev morebitne krivde storilca.

"V dejanje sta bili vpleteni polnoletni, poslovno sposobni osebi. Po končanem postopku sta se vpleteni osebi spravili, proti pobudniku dogodka pa je bil izrečen cerkveni disciplinski ukrep v skladu s težo dejanja." Po njihovih besedah je bil dogodek "zadostno, primerno in pravilno obravnavan," kar naj bi potrdile tudi višje instance.

Glede Cerarjevih izjav, da je bil v 90. letih, že v času svoje polnoletnosti, tudi sam žrtev zlorabe, pa so zapisali: "Ko je leta 2017 provincialno vodstvo v teku preiskave prvega omenjenega primera o tem prejelo obvestilo, je takoj pripravilo vse potrebno in g. Cerarja povabilo, da kot tožnik proti domnevnemu storilcu poda izjavo, iz katere bo lahko razvidno, za kaj je šlo in vse druge okoliščine, ki so potrebne za oceno dejanja. G. Cerar tega ni storil. Zato omenjenega dogodka ni bilo mogoče raziskati."

Po njihovih besedah je zato trditev, da je vodstvo probleme »pometalo pod preprogo«, neosnovana, vodstvo Misijonske družbe pa navajanje Janeza Cerarja zavrača kot "neutemeljeno obrekovanje."

Janez Cerar: izjavo sem podal pred dvema pričama


Na izjavo Misijonske združbe lazaristov se je danes pisno odzval tudi Janez Cerar.

Po opisu svoje redovniške poti med Lazaristi (izjavo v celoti preberite tukaj) nadaljuje:
"Večkrat sem želel predstojnikom predstaviti izkušnje in poglede, ki so me leta 2013 pripeljali do odločitve, da se umaknem iz skupnosti. To se je zgodilo šele 6. in 9. februarja 2017 v prostorih Nadškofije Ljubljana. Svojo življenjsko zgodbo sem predstavil škofu in generalnemu vikarju msgr. dr. Franciju Šuštarju in predstojniku (vizitatorju) gospodu Pavletu Novaku."

V nadaljevanju še enkrat predstavlja Damianov primer, za kar ima njegovo pooblastilo. "V Zapriseženi izjavi, ki jo je Damian Črnak 31. marca 2017 poslal Prefektu Kongregacije za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja kardinalu João Braz de Avizu, sta opisana tako dogodek zlorabe kot tudi srečanje, na katerem je sicer prišlo do spravnega dejanja, a je Damian vztrajal, da so v postopku nepravilnosti, ki jih je potrebno razrešiti. Ker ni prejel odgovora, se je končno obrnil na prej omenjeno Kongregacijo, ki je 12. januarja 2016 preko podtajnika poslala odgovor, da se zbirajo nove informacije o zadevi."

 Janez Cerar: "15. maja 2016 je tajnik Kongregacije, nadškof Carballo sporočil, da je vrhovnemu predstojniku Misijonske družbe svetoval, katere ukrepe naj prevzame. Damian se je 7. oktobra 2016 znova obrnil na Kardinala Prefekta, saj je od novega vrhovnega predstojnika lazaristov gospoda Tomaža Mavriča prejel odgovor (28. avgusta 2016): »da smo s strani Misijonske družbe in Kongregacije naredili vse, kar je mogoče, da bi se primer rešil najboljše«. Po dolgem premoru je Kongregacija za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja Damianu 1. marca 2017 poslala pismo, v katerem je bila prošnja, naj pošlje zapriseženo izjavo, kjer prvikrat omenja tudi moje ime. To izjavo je poslal 31. marca 2017." 


Kot v nadaljevanju piše Cerar, je nekdanji predstojnik slovenske province Misijonske družbe Lazaristov Pavle Novak v pismu Damianu Črnaku julija 2014 zapisal, da sta bila »v upravnem postopku ugotovljena primera, ko se je g. _____ do Vas neprimerno vedel.«

Sam pa je, kot nadalje piše, 2. avgusta 2017 na sedežu slovenske province Misijonske družbe Lazaristov v Ljubljani pred dvema pričama prebral zapriseženo izjavo.

"V Izjavi sem predstojnika slovenske province vprašal o zagotovilu, da bo zadevo tokrat vzel kot pomembno in bil pripravljen poslušati, slišati in narediti spremembe".

Vse to z namenom, da, skupaj z vrhovnim predstojnikom "podpre resnico, zaščiti v konkretnih dejanjih ranjeno osebo ter se opredeli do neprimernih dejanj člana naše Družbe: to je žaljivega in zlorabljajočega odnosa do tretje osebe – tudi člana/ov naše Družbe." 

Kot je povedal na novinarski konferenci prejšnji teden, odgovora na to izjavo nikdar ni prejel.

Cerarjeva izjava, ki jo je 2. avgusta 2017 pred dvema pričama prebral na sedežu slovenske province Misijonske družbe Lazaristov v Ljubljani: »Kakšno zagotovilo mi daš, da zadevo jemlješ kot pomembno in si pripravljen poslušati, slišati in narediti spremembe? Glede na to, da sem skozi več let želel ubesediti mnogo, kar sme doživel v času 25. letnega bivanja v Misijonski družbi Lazaristov, nazadnje 18. marca 2017 in se je gospod Generalni superior (vrhovni predstojnik ) Lazaristov (v Ljubljani na Maistrovi 2) o tem izrazil s stališčem, da je »stvar za Sveti Sedež sklenjena), ti pa že poprej, »da si naredil vse«, v čem sta oba pripravljena spremeniti stališče in konstruktivno ukrepati z namenom, da: podpreta resnico; zaščitita v konkretnih dejanjih ranjeno osebo, v tem primeru odraslo ranljivo osebo (prim. Frančišek, motu propio 'Coma una madre amorevole', čl. 1, par. 3); in se opredelita do neprimernih dejanj člana naše Družbe: žaljivega in zlorabljajočega odnosa do tretje osebe – tudi člana/ov naše Družbe«.


KOMENTAR: Uredništvo
Primer obravnave primera prijave spolne zlorabe z ročno zavoro?
Do primerov prijav spolnih zlorab znotraj Cerkve (in tudi sicer) je nedvomno potrebno pristopati z vso potrebno diskretnostjo in občutljivostjo, da se pred preverbo očitkov in raziskavo konkretnega dogodka ne poseže v dobro ime kogarkoli. A kot je v komentarju na Domovini zapisala Andreja Barat, je obtoženi v odnosu do žrtve vedno na poziciji moči, vsekakor neprimerljivo bolj kot morebitna žrtev. Zato je empatični odnos do domnevne žrtve s strani pristojnih cerkvenih organov ne samo potreben, temveč nujen, še posebej, če je ta nezaupljiva in negotova do postopkov, ki so ji na razpolago. In še posebej upoštevajoč Frančiškove besede, da so duhovniki, ki zlorabljajo, »orodje v rokah satana«. In ker je Cerkev prva poklicana, da se bori proti satanovem delu, je sama po sebi na strani žrtve in ne storilca. Oziroma bi sama po sebi na strani žrtve morala biti. Kakorkoli obračamo zgornje dopisovanje med Misijonsko družbo Lazaristov in njenim duhovnikom, ki ji je sporočil, da je tudi sam žrtev enega od redovnih bratov, se zdi njihov odnos do žrtve prej brezbrižen kot pa ji v njeni stiski naklonjen. Ali se Cerarjevo izjavo lahko interpretira kot tisto, na kateri naj bo zasnovan postopek ali ne, je v tem smislu povsem brezpredmetno, saj je tako iz njegovih kot Damianovih besed jasno, da ob slednjem zelo verjetno obstaja vsaj še ena žrtev istega duhovnika, ki, po naših informacijah, po odsluženi "kazni" - nekajmesečnem umiku v tujino - svojo duhovniško službo še danes nemoteno opravlja. V takšnem primeru odločitev, da se postopek konča, ker "se ga ne da raziskati", vsekakor ne moremo razumeti v smislu izraza ničelne tolerance do spolnih zlorab v Cerkvi, o kateri je bilo toliko govora zadnje dni v Vatikanu. Pravzaprav je Damianova in Cerarjeva zgodba vzorčna za ustvarjanje vtisa, da se Cerkev na Slovenskem tega problema loteva z ročno zavoro, oziroma skepso do trditev domnevnih žrtev. In za cerkvene voditelje je še kako na mestu vprašanje, kako naj se ob takšnih signalih žrtve sproščeno in s popolnim zaupanjem, ki je za tovrstno travmatično izpoved potrebno, izpovejo cerkvenim organom, ki se naj bi borili proti takšnim dejanjem v lastnih vrstah. Prav v tem pogledu lahko ima neodvisna iniciativa, kakršna je Dovolj.je, pomembno dopolnilno vlogo Cerkvenim postopkom. Odpira namreč možnost žrtvam, ki iz osebnih razlogov, upravičenih ali ne, pristojnim cerkvenim organom ne zaupajo dovolj za iskreno izpoved ter izpostavitev krivcev.  S tem se zaokroža skupno poslanstvo Cerkve na Slovenskem in laične iniciative, da se s spolnimi zlorabami znotraj njenih institucij enkrat za vselej opravi.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

spolno nasilje, posilstvo, spolnost
Po dveh letih od razkritja sodišče še ni odločilo o zahtevi za preiskavo
  • 18. 12. 2024
zdravstvo, zdravnik
Pismo zdravnikom
  • 21. 01. 2025
Izčrpanim pravosodnim policistom bo v žepu ostalo pol manj, kot jim je vlada obljubila s plačno reformo
  • 21. 01. 2025