Obnovljena cerkev z blagoslovom škofa in predsednika republike, pod ometom odkrili umetnine nacionalnega pomena (foto)
POSLUŠAJ ČLANEK
V Evropi, pa tudi že v Sloveniji, Cerkev in vera umirata, pravijo. A ne v krajih z živim občestvom, kot je župnija Marije vnebovzete v Šmarju pri Jelšah.
Da ogenj vere v narodu še tli, je pokazala obsežna, kar pet let in 1.5 milijonov evrov vredna obnova Marijine župnijske cerkve, prvič omenjene že pred skoraj 800 leti kot Sancta Maria, v kraju, ki je sicer romarjem bolj znan po sloviti kalvariji z baročno cerkvijo Sv. Roka ter muzejem baroka.
6.000 ur množično obiskanih prostovoljnih delovnih akcij, približno milijon evrov darovanih sredstev vernikov skozi petletno obnovo ter množična udeležba slovesnega blagoslova obnovljene cerkve in posvetitve oltarja minulo nedeljo pričajo, da imajo ljudje radi svojo domačo cerkev, dediščino svojih prednikov, ko jo želijo, prenovljeno in bleščečo, nekoč predati zanamcem.
Cerkev in oltar je posvetil celjski škof Maksimilijan Matjaž, državni žegen pa je dodal sam predsednik republike, Borut Pahor, ki je pred petimi leti, ob začetku del, v sklopu svoje predsedniške kampanje pešačil tudi skozi Šmarje in takrat obljubil, da če bo izvoljen, pride na otvoritev. Držal je besedo.
Smetana na torti obsežne obnove pa so pod ometom odkrite skoraj 400 let stare freske, s središčno Marijinega oznanjenja, ki so edini primer na novo odkritih fresk v zadnjem obdobju v Sloveniji ter po strokovnem mnenju umetnostnih zgodovinarjev in restavratorjev najdba nacionalnega pomena.
Dolga leta so farani in lokalni župniki v Šmarju pri Jelšah notranjost svoje župnijske cerkve Marije Vnebovzete žalostno gledali propadati - obnovitveni zalogaj se je zdel tako velik, da se vanj kar niso spravili ugrizniti, poleg tega pa je imela običajno prednost pri sredstvih za vzdrževanje podružnična cerkev sv. Roka s kalvarijo, eden od slovenskih turističnih biserov.
Nakar je leta 2017 pogum zbral takratni šmarski župnik in naddekan Tadej Linasi, z optimistično oceno, da bo za obnovo zadostovalo 300 tisočakov, ki jih bi župnija nabrala iz darov vernikov, donatorjev in drugih virov, in tri leta dela.
Danes, pet let kasneje, cerkev Marije Vnebovzete žari v blišču in sijaju mnogo obsežnejše in temeljitejše prenove od sprva predvidene - a vsak gradbeni poseg v obstoječe stanje je pričal o potrebi po temeljitejših delih, kot se je sprva predvidevalo.
A župnik in župljani se niso ustrašili. Volja, vztrajnost in odločenost, da domačo cerkev prenovijo kot se spodobi, je vodila do številnih delovnih akcij z množično udeležbo, zbiranja denarja pri nedeljskih nabirkah, božičnih blagoslovih, z iskanjem donatorjev ... vse to je, z Božjo pomočjo, obrodilo sadove. Danes je 1.5 milijona evrov vredna obnova zaključena, manjka pa zgolj še 70 tisoč evrov za poplačilo vseh računov. Zadnje leto je obnovo vodil novi šmarski župnik, Damjan Ratajc, ki je župnijo prevzel avgusta lani.
Nedeljsko slovesnost v nabito polni notranjosti in okolici obnovljene cerkve je vodil celjski škof Maksimilijan Matjaž. A na ta, za šmarske farane praznični dan, ni bil edini visoki gost. Veselega druženja po dogodku se je udeležil predsednik republike Borut Pahor, s čimer je pokazal, da je mož beseda.
Tako škof kot predsednik sta bila navdušena nad močjo skupnosti, ki so jo izkazali Šmarčani. Kot tudi nad umetninami, skritimi pod neestetskim rozastim ometom.
Uspešno zaključena obsežna obnova župnijske cerkve priča o tem, da tudi še kje na evropskem podeželju odnos ljudi do vere in Cerkve vendarle bolj spominja na odnos mladih zaljubljencev kot vdovcev, kot je v intervjuju za Domovino razliko med vero v Afriki in Evropi primerjal misijonar Peter Herbeck. Ali morda bolje rečeno ponovno iskrico ognja ljubezni med starejšim parom, ki v rutini vsakdana vmes morda že skoraj pozabil, kaj je tisto, kar ju povezuje, dokler se ni odločil, da to ponovno odkrije.
In množična udeležba tako v delu kot v zabavi dokazuje, da so Šmarčani svojo ljubezen do Cerkve in vere ob prenovi svoje župnijske kraljice, ponovno odkrili.
Da ogenj vere v narodu še tli, je pokazala obsežna, kar pet let in 1.5 milijonov evrov vredna obnova Marijine župnijske cerkve, prvič omenjene že pred skoraj 800 leti kot Sancta Maria, v kraju, ki je sicer romarjem bolj znan po sloviti kalvariji z baročno cerkvijo Sv. Roka ter muzejem baroka.
6.000 ur množično obiskanih prostovoljnih delovnih akcij, približno milijon evrov darovanih sredstev vernikov skozi petletno obnovo ter množična udeležba slovesnega blagoslova obnovljene cerkve in posvetitve oltarja minulo nedeljo pričajo, da imajo ljudje radi svojo domačo cerkev, dediščino svojih prednikov, ko jo želijo, prenovljeno in bleščečo, nekoč predati zanamcem.
Cerkev in oltar je posvetil celjski škof Maksimilijan Matjaž, državni žegen pa je dodal sam predsednik republike, Borut Pahor, ki je pred petimi leti, ob začetku del, v sklopu svoje predsedniške kampanje pešačil tudi skozi Šmarje in takrat obljubil, da če bo izvoljen, pride na otvoritev. Držal je besedo.
Smetana na torti obsežne obnove pa so pod ometom odkrite skoraj 400 let stare freske, s središčno Marijinega oznanjenja, ki so edini primer na novo odkritih fresk v zadnjem obdobju v Sloveniji ter po strokovnem mnenju umetnostnih zgodovinarjev in restavratorjev najdba nacionalnega pomena.
Dolga leta so farani in lokalni župniki v Šmarju pri Jelšah notranjost svoje župnijske cerkve Marije Vnebovzete žalostno gledali propadati - obnovitveni zalogaj se je zdel tako velik, da se vanj kar niso spravili ugrizniti, poleg tega pa je imela običajno prednost pri sredstvih za vzdrževanje podružnična cerkev sv. Roka s kalvarijo, eden od slovenskih turističnih biserov.
Nakar je leta 2017 pogum zbral takratni šmarski župnik in naddekan Tadej Linasi, z optimistično oceno, da bo za obnovo zadostovalo 300 tisočakov, ki jih bi župnija nabrala iz darov vernikov, donatorjev in drugih virov, in tri leta dela.
Danes, pet let kasneje, cerkev Marije Vnebovzete žari v blišču in sijaju mnogo obsežnejše in temeljitejše prenove od sprva predvidene - a vsak gradbeni poseg v obstoječe stanje je pričal o potrebi po temeljitejših delih, kot se je sprva predvidevalo.
A župnik in župljani se niso ustrašili. Volja, vztrajnost in odločenost, da domačo cerkev prenovijo kot se spodobi, je vodila do številnih delovnih akcij z množično udeležbo, zbiranja denarja pri nedeljskih nabirkah, božičnih blagoslovih, z iskanjem donatorjev ... vse to je, z Božjo pomočjo, obrodilo sadove. Danes je 1.5 milijona evrov vredna obnova zaključena, manjka pa zgolj še 70 tisoč evrov za poplačilo vseh računov. Zadnje leto je obnovo vodil novi šmarski župnik, Damjan Ratajc, ki je župnijo prevzel avgusta lani.
Čudila sta se škof in predsednik
Nedeljsko slovesnost v nabito polni notranjosti in okolici obnovljene cerkve je vodil celjski škof Maksimilijan Matjaž. A na ta, za šmarske farane praznični dan, ni bil edini visoki gost. Veselega druženja po dogodku se je udeležil predsednik republike Borut Pahor, s čimer je pokazal, da je mož beseda.
Tako škof kot predsednik sta bila navdušena nad močjo skupnosti, ki so jo izkazali Šmarčani. Kot tudi nad umetninami, skritimi pod neestetskim rozastim ometom.
Pri njegovem odstranjevanju so namreč delavci v zvonici, ki je najstarejši ohranjen del cerkve, naleteli na neprecenljive "v slovenskem prostoru dokaj redko ohranjene poslikave proto baroka, datirane v leto 1670," kot je povedala glavna konservatorka-restavratorka, Jerneja Kos.
V središču je freska Marijinega oznanjenja, nad katerim bedi Bog oče, na drugi freski je šest angelov z glasbili, na severni strani stropa je upodobljeno Jezusovo rojstvo, pod njim sta naslikani Sv. Barbara s stolpom in Sv. Katarina s kolesom, na obeh obokih pa štirje cerkveni očetje, Sv. Hieronim z levom, Sv. Ambrož z volom, Sv. Avguštin z angelom in Sv. Gregor Veliki s svojimi atributi.
V središču je freska Marijinega oznanjenja, nad katerim bedi Bog oče, na drugi freski je šest angelov z glasbili, na severni strani stropa je upodobljeno Jezusovo rojstvo, pod njim sta naslikani Sv. Barbara s stolpom in Sv. Katarina s kolesom, na obeh obokih pa štirje cerkveni očetje, Sv. Hieronim z levom, Sv. Ambrož z volom, Sv. Avguštin z angelom in Sv. Gregor Veliki s svojimi atributi.
Uspešno zaključena obsežna obnova župnijske cerkve priča o tem, da tudi še kje na evropskem podeželju odnos ljudi do vere in Cerkve vendarle bolj spominja na odnos mladih zaljubljencev kot vdovcev, kot je v intervjuju za Domovino razliko med vero v Afriki in Evropi primerjal misijonar Peter Herbeck. Ali morda bolje rečeno ponovno iskrico ognja ljubezni med starejšim parom, ki v rutini vsakdana vmes morda že skoraj pozabil, kaj je tisto, kar ju povezuje, dokler se ni odločil, da to ponovno odkrije.
In množična udeležba tako v delu kot v zabavi dokazuje, da so Šmarčani svojo ljubezen do Cerkve in vere ob prenovi svoje župnijske kraljice, ponovno odkrili.
[gallery_media_slugs=obnova-cerkve-smarje-slovesnost2.jpg,slovesnost-slika-notri.jpg,otvoritev_cerkev_13.jpg,pahor-obisk-smarje-obnova-cerkve.jpg,obnova-cerkve-smarje-slovesnost.jpg,zvonica-smarje2.jpg]
Več fotografij si lahko pogledate na portalu Kozjansko.info ali na FB strani obnove šmarske cerkve.
Romanje k sv. Roku še danes in jutri
Praznovanje v župniji Šmarje pri Jelšah s včerajšnjim dnevom še ni bilo končano. Danes, na praznik Marije Vnebovzete, so potekale tradicionalne slovesne maše v matični cerkvi in pri romarski cerkvi sv. Roka nad Šmarjem.
Jutri, na god sv. Roka pa bo osrednja slovesnost ob 10h s tradicionalno pridigo na prostem, maševal bo grosupeljski župnik Martin Golob.
Praznovanje v župniji Šmarje pri Jelšah s včerajšnjim dnevom še ni bilo končano. Danes, na praznik Marije Vnebovzete, so potekale tradicionalne slovesne maše v matični cerkvi in pri romarski cerkvi sv. Roka nad Šmarjem.
Jutri, na god sv. Roka pa bo osrednja slovesnost ob 10h s tradicionalno pridigo na prostem, maševal bo grosupeljski župnik Martin Golob.
Zadnje objave
Kdo živi tisoč življenj?
23. 4. 2024 ob 18:45
Učenec oklofutal učiteljico, nasilje na šolah narašča
23. 4. 2024 ob 12:00
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
23. 4. 2024 ob 7:01
Ali je otrok razrvan in ne more spati?
22. 4. 2024 ob 18:45
Slovenska policija zatajila ob napovedi strelskega napada
22. 4. 2024 ob 16:50
V politiko vstopata še dva novinarja TV Slovenija
22. 4. 2024 ob 15:13
Ekskluzivno za naročnike
Slovenska policija zatajila ob napovedi strelskega napada
22. 4. 2024 ob 16:50
Odilo Globočnik – nacistični zločinec slovenskih korenin
21. 4. 2024 ob 17:30
Štirje kovači muzicirajo že sedemdeset let
21. 4. 2024 ob 6:31
Prihajajoči dogodki
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 20:10
Izbor urednika
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
2 komentarja
Janez Kepic-Kern, SLOVENIANA
ZANIMIVO - TOLE.
NAŠA SLOVENIJA NE BI BIL TAKO LEPA - BREZ STOTIN CERKVA IN CERKVIC. l. r. Janez KK
Kraševka
To pa je res zeelo POZITIVNA novica, tako v verskem, kot kulturnem smislu.
Čestitke župniji Šmarje pri Jelšah, da je izpeljala tako velika dela, kar je dober zgled za vso Slovenijo!
Če ljudje stopijo skupaj, je vse mogoče.
Lepo, da je Pahor držal besedo in se ni ustrašil, da mu bo Levica zamerila, če stopi v cerkev.
Naj ostane župnija Šmarje pri Jelšah ŽIVA in naj nedeljniki vsako nedeljo cerkev napolnijo!
"Dobri zgledi vlečejo", pravi slovenski pregovor.
Naj se ta duh razširi po širni Sloveniji!
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.