Obnova Cukrarne: največja galerija v tem delu Evrope ali preplačan in nikoli dokončan projekt?
POSLUŠAJ ČLANEK
Ljubljanska mestna občina in Ministrstvo za okolje in prostor sta pred mesecem dni podpisala pogodbo o sofinanciranju projekta ureditve Galerije Cukrarna, podjetje Starbag pa je pred dnevi začelo obnovitvena dela. Ljubljana naj bi tako v dveh letih iz opuščene tovarne sladkorja dobila novo kulturno središče.
Kjer so se ljudje desetletja ozirali stran, da ne bi videli sramote, ki je nastala v stoletje dolgem propadanju nekdanje največje rafinerije sladkorja v habsburški monarhiji, tam bo Ljubljana čez dve leti dobila največji razstavni prostor v tem delu Evrope.
A vprašanje ostaja, ali prestolnica takšno kulturno središče potrebuje, kljub temu, da ima v polmeru kilometra dve drugi ogromni kulturni središči? Še bolj pa kritike obnove razburja cena, ki jo bo občina plačala za prvo fazo urejanja stavbe, ki je v zelo slabem stanju.
Preteklo sredo, 10. oktobra, se je začela dokončna prenova stavbe, ki je bila poleg največje tovarne sladkorja v Habsburški monarhiji znana tudi kot vojašnica in še bolj kot dom beračev in brezdomcev. Tako je bila dom tudi obubožanim kulturnikom, kot denimo Murnu, Ketteju, Cankarju in Zupančiču. Murn in Kette sta v cukrarni celo umrla.
Cukrarna bo torej po sklenjeni pogodbi iz sedanje podrtije postala Galerija Cukrarna. V središču stavbe bo glede na napovedi nastal sodoben galerijski prostor za velike in zahtevne razstavne projekte. Dela bodo predvidoma trajala 24 mesecev, prenovo bo delno sofinanciral Evropski sklad za regionalni razvoj s sredstvi v višini 10.774.396 evrov, Republika Slovenija bo gradnjo sofinancirala z 2.693.599 evrov, MOL pa bo prispeval 9.753.847 evrov. Skupno bo v prenovo tako vloženih preko 23 milijonov evrov.
Mestna občina Ljubljana je zahtevno prenovo Cukrarne zaupala družbi Strabag. Za prenovo Cukrarne se je poleg njih potegoval še konzorcij novomeškega CGP-ja in Kolektorja Kolinga. Velja omeniti, da je občina sprva izhodiščni ponudbi obeh ponudnikov zavrnila, ker naj bi presegali zagotovljena sredstva, zato je oba ponudnika povabila na pogajanja o ceni. Vendar končna ponudba Strabaga ni bila bistveno nižja od izhodiščne, ki je brez davka znašala 17.898.386 evrov. Končna pa je 17.683.912 evrov. Zgolj 200.000 evrov je tako prevesilo tehtnico na stran Strabaga.
Dodaten strošek ob plačilu Starbagu bo za ljubljansko občino tudi razpis, ki ga je v letošnjem letu razpisala za zaposlitev dveh novih sodelavcev, ki se bosta ukvarjala samo s projektom Galerija Cukrarna. Izbrana kandidata bosta zaposlena za polni delovni čas, delo pa bosta opravljala do konca leta 2021. Na občinskem odseku za upravljanje kadrov so pojasnili, da delovnih mest za zdaj še niso zapolnili.
Kjer so se ljudje desetletja ozirali stran, da ne bi videli sramote, ki je nastala v stoletje dolgem propadanju nekdanje največje rafinerije sladkorja v habsburški monarhiji, tam bo Ljubljana čez dve leti dobila največji razstavni prostor v tem delu Evrope.
A vprašanje ostaja, ali prestolnica takšno kulturno središče potrebuje, kljub temu, da ima v polmeru kilometra dve drugi ogromni kulturni središči? Še bolj pa kritike obnove razburja cena, ki jo bo občina plačala za prvo fazo urejanja stavbe, ki je v zelo slabem stanju.
Preteklo sredo, 10. oktobra, se je začela dokončna prenova stavbe, ki je bila poleg največje tovarne sladkorja v Habsburški monarhiji znana tudi kot vojašnica in še bolj kot dom beračev in brezdomcev. Tako je bila dom tudi obubožanim kulturnikom, kot denimo Murnu, Ketteju, Cankarju in Zupančiču. Murn in Kette sta v cukrarni celo umrla.
Skupno bo v prenovo tako vloženih preko 23 milijonov evrov.
Cukrarna bo torej po sklenjeni pogodbi iz sedanje podrtije postala Galerija Cukrarna. V središču stavbe bo glede na napovedi nastal sodoben galerijski prostor za velike in zahtevne razstavne projekte. Dela bodo predvidoma trajala 24 mesecev, prenovo bo delno sofinanciral Evropski sklad za regionalni razvoj s sredstvi v višini 10.774.396 evrov, Republika Slovenija bo gradnjo sofinancirala z 2.693.599 evrov, MOL pa bo prispeval 9.753.847 evrov. Skupno bo v prenovo tako vloženih preko 23 milijonov evrov.
Starbag minimalno znižal ponudbo in dobil projekt
Mestna občina Ljubljana je zahtevno prenovo Cukrarne zaupala družbi Strabag. Za prenovo Cukrarne se je poleg njih potegoval še konzorcij novomeškega CGP-ja in Kolektorja Kolinga. Velja omeniti, da je občina sprva izhodiščni ponudbi obeh ponudnikov zavrnila, ker naj bi presegali zagotovljena sredstva, zato je oba ponudnika povabila na pogajanja o ceni. Vendar končna ponudba Strabaga ni bila bistveno nižja od izhodiščne, ki je brez davka znašala 17.898.386 evrov. Končna pa je 17.683.912 evrov. Zgolj 200.000 evrov je tako prevesilo tehtnico na stran Strabaga.
Stavba je namreč v zelo slabem stanju, zato je na mestu vprašanje, ali ne bi bilo bolj smotrno objekta podreti.
Dodaten strošek ob plačilu Starbagu bo za ljubljansko občino tudi razpis, ki ga je v letošnjem letu razpisala za zaposlitev dveh novih sodelavcev, ki se bosta ukvarjala samo s projektom Galerija Cukrarna. Izbrana kandidata bosta zaposlena za polni delovni čas, delo pa bosta opravljala do konca leta 2021. Na občinskem odseku za upravljanje kadrov so pojasnili, da delovnih mest za zdaj še niso zapolnili.
Povezani članki
Zadnje objave
P. Metod Benedik, cerkveni zgodovinar: Škofjeloški pasijon je unikum v svetu
29. 3. 2024 ob 6:31
Svoboda govora ali govor Svobode
28. 3. 2024 ob 7:31
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
APR
01
APR
01
KINO V ŽIVO: OKRONANA
19:00 - 21:00
7 komentarjev
STAJERKA2021
Kljub legendarnim zgradbam, še bolj legenardni zneski za obnovo, ki so bili že plačani, če je za verjeti v preteklosti Mercator Investi, sedaj pa ponovno kot DRUGI TIR. Preverjene prakse. . Če do sedaj ni manjkala, je še sedaj za blazne zneske ne rabimo. Naj naredijo maketo, Cerar to obvlada, pa bo ceneje. Samo nekdo si ne bo omastil brk...
Kraševka
Kot je bilo razbrati iz ZGORNJIH komentarjev, so Jankovičeva podjetja dobila v PRETEKLOSTI veliko DENARJA. Tako, da bi morala biti CUKRARNA že zdavnaj sanirala.
Toda zgleda, da je ta prijekt "luknja brez dna". Ali bolje rečeno iz tega projekta je SUMITI, da denar odteka v "IZBRANE ŽEPE". Tu pa je problem !
debela_berta
Pravilno, treba obnoviti! Legendarna zgradba!!!
Kraševka
Franjo Lazar,
Će je to res, kar ste napisali - JE TO PRAVI KRIMINAL.
Ta, ki sodeluje pri kriminalu, pa je KRIMINALEC.
Kje so TOŽILCI, ki bi KRIMINALCA OBTOŽILI ? Če hočejo, to naredijo kar hitro (Novič, Janša, Radan, Strehovec) in samo upamo lahko, da bodo to STORILI tudi v primeru CUKRARNE !
MEFISTO
Kraševka, prej boš našla šivanko v kupu sena kot tožilca, ki bi preganjal rdeči kriminal! V resnici sploh ne gre za cukrarno, temveč za "dodano vrednost", ki bi jo pokasirali posebej izbrani izvajalci del in Janković, ki voha svojo provizijo. Sicer pa v ljubljanski španoviji, mestna občina in država, še pes crkne, pravi ljudska modrost.
lojze19
Cukrarna je potrebna obnove, ideja o kulturnem centru in korektni ureditvi tega dela Ljubljane je dobra. Pomisleki so seveda o stroških obnove, ali so preveliki, ali je obnova ustrezna ali predimenzionirana? In seveda bo vzdrževanje tega objekta državo in mesto stala v bodoče nekaj mio evrov letno!?
slovenc sm
Kultura je že ok, samo tako velika stavba samo za kulturo je pa meni osebno preveč za Ljubljano. Notri bodo neke moderne variante, ki jih ne bo nihče gledal. V bistvu bo to še ena stavba, ki se ne bo sposobna financirati in je treba zato poleg stroškov investicije dopisati še vsakoletni strošek vzdrževanja. In strinjam se, da se take investicije pred krizo ne začne. Velika verjetnost je, da bodo to res Stožice 2.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.