Obnova Cukrarne: največja galerija v tem delu Evrope ali preplačan in nikoli dokončan projekt?

12
Uredništvo

Ljubljanska mestna občina in Ministrstvo za okolje in prostor sta pred mesecem dni podpisala pogodbo o sofinanciranju projekta ureditve Galerije Cukrarna, podjetje Starbag pa je pred dnevi začelo obnovitvena dela. Ljubljana naj bi tako v dveh letih iz opuščene tovarne sladkorja dobila novo kulturno središče.

Kjer so se ljudje desetletja ozirali stran, da ne bi videli sramote, ki je nastala v stoletje dolgem propadanju nekdanje največje rafinerije sladkorja v habsburški monarhiji, tam bo Ljubljana čez dve leti dobila največji razstavni prostor v tem delu Evrope.

A vprašanje ostaja, ali prestolnica takšno kulturno središče potrebuje, kljub temu, da ima v polmeru kilometra dve drugi ogromni kulturni središči? Še bolj pa kritike obnove razburja cena, ki jo bo občina plačala za prvo fazo urejanja stavbe, ki je v zelo slabem stanju.

Preteklo sredo, 10. oktobra, se je začela dokončna prenova stavbe, ki je bila poleg največje tovarne sladkorja v Habsburški monarhiji znana tudi kot vojašnica in še bolj kot dom beračev in brezdomcev. Tako je bila dom tudi obubožanim kulturnikom, kot denimo Murnu, Ketteju, Cankarju in Zupančiču. Murn in Kette sta v cukrarni celo umrla.

Skupno bo v prenovo tako vloženih preko 23 milijonov evrov.

Cukrarna bo torej po sklenjeni pogodbi iz sedanje podrtije postala Galerija Cukrarna. V središču stavbe bo glede na napovedi nastal sodoben galerijski prostor za velike in zahtevne razstavne projekte. Dela bodo predvidoma trajala 24 mesecev, prenovo bo delno sofinanciral Evropski sklad za regionalni razvoj s sredstvi v višini 10.774.396 evrov, Republika Slovenija bo gradnjo sofinancirala z 2.693.599 evrov, MOL pa bo prispeval 9.753.847 evrov. Skupno bo v prenovo tako vloženih preko 23 milijonov evrov.

Starbag minimalno znižal ponudbo in dobil projekt

Mestna občina Ljubljana je zahtevno prenovo Cukrarne zaupala družbi Strabag. Za prenovo Cukrarne se je poleg njih potegoval še konzorcij novomeškega CGP-ja in Kolektorja Kolinga. Velja omeniti, da je občina sprva izhodiščni ponudbi obeh ponudnikov zavrnila, ker naj bi presegali zagotovljena sredstva, zato je oba ponudnika povabila na pogajanja o ceni. Vendar končna ponudba Strabaga ni bila bistveno nižja od izhodiščne, ki je brez davka znašala 17.898.386 evrov. Končna pa je 17.683.912 evrov. Zgolj 200.000 evrov je tako prevesilo tehtnico na stran Strabaga.

Stavba je namreč v zelo slabem stanju, zato je na mestu vprašanje, ali ne bi bilo bolj smotrno objekta podreti.

Dodaten strošek ob plačilu Starbagu bo za ljubljansko občino tudi razpis, ki ga je v letošnjem letu razpisala za zaposlitev dveh novih sodelavcev, ki se bosta ukvarjala samo s projektom Galerija Cukrarna. Izbrana kandidata bosta zaposlena za polni delovni čas, delo pa bosta opravljala do konca leta 2021. Na občinskem odseku za upravljanje kadrov so pojasnili, da delovnih mest za zdaj še niso zapolnili.

Od viška kulture ne boli glava?
Ena od glavnih kritik projekta je gotovo smiselnost obnove stavbe, ki je v tako slabem stanju in obenem nima nobene prave zgodovinske vrednosti. Gre za tovarno, v kateri je že večkrat divjal požar, ni bila vzdrževana, zgodovinsko zanimivih elementov praktično ni. Tako se postavlja vprašanje, če ne bi bila novogradnja, ki bi vsebovala spominsko sobo oz. nekaj podobnega, veliko bolj smiselna.

Kritike letijo tudi na račun »inflacije« kulture v mestu, oziroma na preveč objektov, ki se v mestu ukvarjajo s kulturo, pa na noben način ne zaživijo. Tak primer je zagotovo Metelkova, kjer objekti razpadajo, tamkajšnja muzejska četrt pa se ne zna vključiti v kulturno ponudbo mesta. Na drugi strani je zelo blizu Cukrarne tudi Rog, kjer že več let ustvarjajo razni kulturniki, pa tudi niso dosegli velikega preboja. Bo to kljub inflaciji kulturne infrastrukture uspelo Galeriji Cukrarna?

Poleg tega bi bil lahko omenjeni denar namenjen kakemu projektu, ki bi izboljšal življenje meščanov. Denimo Mesto Ljubljana bi lahko za ta denar zgradilo desetine stanovanj za mlade družine, kar bi zagotovo imelo večji učinek kot prenova te ljubljanske podrtije. Gotovo bo prenova Cukrarne ne ravno sladka tema za sedanjega župana Jankovića tudi na prihajajočih lokalnih volitvah.

Print Friendly, PDF & Email

KOMENTARJI: 12

  1. veliko boljši projekt je bil predviden za obnovo in revitalizacijo Cukrarne, ko je bil že izdelan idejni načrt za umestitev UPRAVNE ENOTE na ta prostor.
    Poleg tega pa je tam zraven tudi reprezentančna palača, ki ob zapuščeni bencinski črpalki in povsem neumestni garažni hiši ne more dobiti prave vsebine.
    Zakaj je ideja o UE propadla? Za najemnino Tobačne pa MO plačuje (beri: trati) astronomske zneske!!!
    In res… zakaj ponovno nedaleč od ROG-a, kjer so predvidene kulturne in tudi galerijske dejavnosti, metati denar v Cukrarno kot neko novo galerijo. Resnično – koliko stanovanj za mlade družine bi lahko zgradili s temi sredstvi, da ne govorimo o tem, kako izgubljamo priložnost bolj smiselne namembnosti in ureditve za ta tako rekoč ŠE mestni prostor!

  2. Ljubljancan, zapomni si to! Volitve so tu! Jankovic trosi tvoj denar, Ljubljancan!!! Pa ne ZATE! Cemu “obnova “ Cukrarne! Jankovic ve….

  3. Ljubljančani!
    Se sploh zavedate, da je to že druga obnova Cukrarne. Leta 1988 je Mercator Investa, katere direktor je bil Jankovič, podpisala in prejela sredstva za ureditev Curarne. Pogodba je bila podpisana na ključ. Pri vsem tem so sodelovali Draškovič Kerševanka itd. Iz Mercator Investe je nastala Electa, ki vemo kje je danes.
    Cukrarni so takrat samo odstranili star omet, odstranili okna, delno popravili streho in to je bilo vse. Vprašajmo se kam je šel denar okoli 300 mio. takratnih dinarjev. Prostori Mercator Investe pa so kar prešli v last Electe.
    In sedaj nas bo Jankovič ponovno zadolžil za 11,8 mio. €, da bo svoje megalomanstvo pred volitvami uveljavljal za svoj predvolilni bla bla.
    Ljubljančani kdaj bo konecte vladavine pokvarjenca?
    Želim, si, da bi končno volili Ljubljančana g. Logarja za župana, da seozdravi Ljubljano.

  4. Ljubljančani!
    Se sploh zavedate, da je to že druga obnova Cukrarne. Leta 1988 je Mercator Investa, katere direktor je bil Jankovič, podpisala in prejela sredstva za ureditev Curarne. Pogodba je bila podpisana na ključ. Pri vsem tem so sodelovali Draškovič Kerševanka itd. Iz Mercator Investe je nastala Electa, ki vemo kje je danes.
    Cukrarni so takrat samo odstranili star omet, odstranili okna, delno popravili streho in to je bilo vse. Vprašajmo se kam je šel denar okoli 300 mio. takratnih dinarjev. Prostori Mercator Investe pa so kar prešli v last Electe.
    In sedaj nas bo Jankovič ponovno zadolžil za 11,8 mio. €, da bo svoje megalomanstvo pred volitvami uveljavljal za svoj predvolilni bla bla.
    Ljubljančani kdaj bo konecte vladavine pokvarjenca?
    Želim, si, da bi končno volili Ljubljančana g. Logarja za župana, da seozdravi Ljubljano.

    Odgovori

  5. Cukrarna je potrebna obnove, ideja o kulturnem centru in korektni ureditvi tega dela Ljubljane je dobra. Pomisleki so seveda o stroških obnove, ali so preveliki, ali je obnova ustrezna ali predimenzionirana? In seveda bo vzdrževanje tega objekta državo in mesto stala v bodoče nekaj mio evrov letno!?

    • Kultura je že ok, samo tako velika stavba samo za kulturo je pa meni osebno preveč za Ljubljano. Notri bodo neke moderne variante, ki jih ne bo nihče gledal. V bistvu bo to še ena stavba, ki se ne bo sposobna financirati in je treba zato poleg stroškov investicije dopisati še vsakoletni strošek vzdrževanja.
      In strinjam se, da se take investicije pred krizo ne začne. Velika verjetnost je, da bodo to res Stožice 2.

  6. Franjo Lazar,
    Će je to res, kar ste napisali – JE TO PRAVI KRIMINAL.
    Ta, ki sodeluje pri kriminalu, pa je KRIMINALEC.

    Kje so TOŽILCI, ki bi KRIMINALCA OBTOŽILI ? Če hočejo, to naredijo kar hitro (Novič, Janša, Radan, Strehovec) in samo upamo lahko, da bodo to STORILI tudi v primeru CUKRARNE !

    • Kraševka, prej boš našla šivanko v kupu sena kot tožilca, ki bi preganjal rdeči kriminal!

      V resnici sploh ne gre za cukrarno, temveč za “dodano vrednost”, ki bi jo pokasirali posebej izbrani izvajalci del in Janković, ki voha svojo provizijo.

      Sicer pa v ljubljanski španoviji, mestna občina in država, še pes crkne, pravi ljudska modrost.

  7. Kot je bilo razbrati iz ZGORNJIH komentarjev, so Jankovičeva podjetja dobila v PRETEKLOSTI veliko DENARJA. Tako, da bi morala biti CUKRARNA že zdavnaj sanirala.

    Toda zgleda, da je ta prijekt “luknja brez dna”. Ali bolje rečeno iz tega projekta je SUMITI, da denar odteka v “IZBRANE ŽEPE”. Tu pa je problem !

  8. Kljub legendarnim zgradbam, še bolj legenardni zneski za obnovo, ki so bili že plačani, če je za verjeti v preteklosti Mercator Investi, sedaj pa ponovno kot DRUGI TIR. Preverjene prakse. . Če do sedaj ni manjkala, je še sedaj za blazne zneske ne rabimo. Naj naredijo maketo, Cerar to obvlada, pa bo ceneje. Samo nekdo si ne bo omastil brk…

Komentiraj