Obljubljena dežela Nemčija

Tadeja Kreč
3

    Embed from Getty Images

    Begunci so si želeli predvsem v Nemčijo, mladi diplomanti iz vse Evrope in iščejo pot v Nemčijo. Tja se ljudje selijo iz Afrike, Azije, Bližnjega Vzhoda, Indije in Rusije. Zdi si, da gre za sodobno obljubljeno deželo s pisanim asortimajem sveta v malem, predvsem v velikih mestih.

    Statistika govori sama zase. Evropska velesila je najbolj priljubljena država priseljevanja med evropskimi narodi. Slovenci se v Nemčijo najraje selimo – takoj za Avstrijo. V državo je v zadnjem letu prišlo skoraj pol milijona Evropejcev – največ Poljakov, Romunov in Bolgarov. Število priseljencev iz držav EU še narašča.

    Hkrati od l. 2015 upada število priseljencev izven EU, med njimi pa je največ Sircev, Iračanov in Afganistancev.  Leta 2017 je bili po podatkih zveznega statističnega urada v državi registriranih skoraj 11 milijonov ljudi brez nemškega državljanstva, več kot polovica jih prihaja iz držav zunaj EU. Nemci na drugi strani prav tako množično migrirajo iz vzhoda na zahod in iz podeželja v mesta – tudi zaradi boljših zaposlitvenih možnosti.

    Nemčija vsakodnevno bije bitko med strahom pred tujci in pomanjkanjem usposobljenega kadra. Od priseljevanja je odvisna, ker se bo sicer njeno gospodarstvo sesulo zaradi pomanjkanja delovne sile. Potrebe po ljudeh bodo v prihodnih letih še večje.

    Tudi mladi, ki prihajajo iz tujine študirat, večinoma nameravajo v Nemčiji ostati vse življenje. Odlični življenjski pogoji, precej visoke plače, zdravstvo na nivoju prepričajo mnoge, ki bi v domovini z diplomo delali tudi z do desetkrat nižjo plačilo kot za enako delo v Nemčiji.

    Preplet narodnosti

    Delež mednarodnih razmerij v državi raste, trenutno je po podatkih zveznega statističnega urada binacionalna poroka vsakega devetega poročenega para, medtem, ko je bilo pred pol stoletja takšnih porok približno trikrat manj. Najpogostejše so nemško-turški, sledijo nemško-poljski in nemško-italijanski zakoni.

    V državi še nikoli ni živelo toliko tujcev kot danes. Nihče ne more ločiti med tistimi, ki pridejo iz humanitarnih razlogov, državljani EU in ljudmi iz drugih držav. Zdi se kot čudovit model za Zahod – če bi ga za svojega vzeli tudi avtohtoni prebivalci. Glede na evropske demografske trende namreč kaže, da bodo priseljenci v prihodnosti prihajali predvsem iz Afrike, Indije in Pakistana.

    Kljub veliki priljubljenosti pa se vse bolj multikulturna država sooča z vse večjo kulturno razdeljenostjo prebivalstva. Hkrati priseljevanje pomeni velik izziv socialni državi, več skrbi mora država posvečati varnosti. Migracije so državna medijska in politična tema številka ena. Kot večji del zgodovine. Kako se bo končal tokratni val, lahko le ugibamo.

    Print Friendly, PDF & Email

    KOMENTARJI: 3

    1. Milijoni beguncev bodo preplavili evropske meje in zagotovo presenetili zahodne politike,« so bile besede libijskega voditelja Moamerja Gadafija le nekaj mesecev pred brutalno usmrtitvijo. V marcu 2011 je namreč Gadafi opozoril, da brez enotne in stabilne Libiji ne bo nikogar, ki bi nadzoroval nešteto migrantov iz Afrike in z Bližnjega vzhoda, ki bežijo v Evropo.

      Kot pišejo Nezavisne novine, je Gadafi v nasprotju z zahodnimi voditelji, spoznal, da bodo milijoni beguncev prišli v Evropo, če Tripoli pade. »Sredozemlje bo postalo morje kaosa,« je nekdanji libijski voditelj takrat dejal za televizijsko postajo France 24.

      Gadafijev sin Saif, ki so ga nekoč imeli za očetovega naslednika, zdaj pa čaka na izvršitev smrtne kazni, je v istem intervjuju napovedal podobno usodo Evrope. »Libija lahko postane Somalija severne Afrike in Sredozemlja. Videli boste pirate na Siciliji, Lampedusi in milijone nezakonitih priseljencev. Teror bo trkal na vrata.«

      Nihče ga ni poslušal. Namesto tega so zahodne sile sprožile vojaško posredovanje, strmoglavile Gadafija z oblasti, od Libije pa ni ostalo skorajda nič …
      Vir Slovenske novice
      Toda svet se obrača in pride spet na začetno točko… Saif Gadafi je spet zunaj in kandidira na volitvah, država pa v taki štali, da bi izvolili celo Zokija.

    2. Tit Turnšek, Jankovič, ZL in komunisti nasploh NEUTRUDNO proslavljajo, kako so oni opravili veliko delo, ker so premagali NEMCE. Čeprav jim brez Rusije, Anglije in Amerike to našim BORCEM ne bi moglo uspeti.

      Od leta 1945 so učbeniki predstavljali, kaka katastrofa bi bila, če Nemčije ne bi uničili. Toda Nemci so delavni in sposobni ter imajo tudi mero SAMOKRITIČNOSTI. Sami so obsodili ZLOČINE in ZLOČINCE iz vrst ESESOVCEV – podpornikov Hitlerja. To so opravili s SODIŠČI in ne metali v brezna ljudi brez obsodbe. Tako očiščeni so pričeli graditi novo državo in odplaćali vojno odškodnino drugim državam. To jim sedaj lahko vsi štejemo v čast.

      Tudi to, da ljudje, željni boljšega življenja množićno migrirajo v NEMČIJO, nam lahko nekaj pove. Čudno, da malokdo želi migrirati v KOMUNISTIČNO državo, kot je Venezuela, Kuba. Tudi k nam začasa Tita ni bilo prišlekov iz zahoda, ampak prav obratno. Iz Titove Jugoslavije so tedaj množično bežali na zahod v boljše življenje. Mnoge je na mejah doletela smrt.

      Taka stranka, kot je Mesečeva ZL, se močno trudi, da bi spet dobili Titovo Jugoslavijo in pri tem si misli pomagati še z begunci, ki jih pa sam Mesec v svoje stanovanje ne sprejme. To je povedal včeraj na soočenju. Taki ljudje delajo svojemu narodu škodo in bi jih že lahko šteli med IZDAJALCE. S to besedo sami (Violeta…Maca J. ..)na proslavah zmerjajo DOMOLJUBE.

      Sicer pa mislim, da se je v današnjem času NEMČIJA preveč ODPRLA prišlekom in bo s tem stagnirala. Če nima Nemčija dovolj delovne sile, bi bilo bolje, če bi svoje tovarne selila tja, kjer je ljudi dovolj. Za vse bi bilo bolje.

    Komentiraj