Obletnica prve svetovne vojne - zapravljena priložnost?

POSLUŠAJ ČLANEK
V teh dneh obeležujemo stoletnico konca prve svetovne vojne. Na enajsti dan enajstega meseca ob enajstih leta 1918 se je končala Velika vojna. Vojna, ki je bila tako grozljiva, da naj se ne bi nikoli ponovila. Vendar zgodovina ima rada svoja nadaljevanja v obliki skoraj deja-vu ponovitev. Prva svetovna vojna je zarezala v življenje določene generacije, kot še nobena dotlej. Družbeni sistem, politični sistem, zemljevid Evrope se je spremenil, kot že dolgo ne. Vse na temelju milijonskih žrtev prve svetovne vojne.

Slovenci in Velika vojna


Slovenski fantje in možje so s to vojno »opravili«, kot se za vojsko spodobi. Z zmago na svoji fronti, vendar pa je bila globalna situacija tako drugačna, da smo na koncu kot narod potegnili »ta kratko«. Res zgodovina se ponavlja – čez nekaj desetletij so bili drugi igralci, rahlo drugačno nagnjen teren, vendar na koncu rezultat podoben. Vsaj kar se tiče tistega, da smo potegnili »ta kratko«.
Z domovinskim ponosom v srcu in dolžnostjo do države v mislih.

Z avstro-ogrsko vojsko naj bi na bojišča prve svetovne vojne odšlo okoli 160.000 vojakov iz slovenskih dežel. Po dosedanjih ocenah naj bi jih do konca leta 1917 umrlo okoli 35.000. Na soškem bojišču naj bi po nekaterih izračunih padlo več tisoč slovenskih vojakov. Po vojni je v slovenskem delu Kraljevine SHS živelo 11.467 vojnih invalidov, okoli 30.000 vojnih vdov pa je moralo poskrbeti za okoli 49.000 vojnih sirot. Slovencev, ki so se borili na isti strani, za isti cilj. Z domovinskim ponosom v srcu in dolžnostjo do države v mislih.

Prva in druga


Ravno zato se je dolga leta zametovalo zgodbo prve svetovne vojne, saj jo je praktično nemogoče »nategniti« na narativo druge svetovne vojne in revolucije delavske avantgarde. Zakaj praktično? Ker je pred kratkim to le uspelo socialistični evropski poslanki Tanji Fajon, ki je tvitu o prvi svetovni vojni dodala na koncu »Smrt fašizmu – svoboda narodu«. Res je sicer, da sta bila dva od treh voditeljev totalitarnih režimov veterana prve svetovne vojne, ampak vseeno … povsod se pa res ne da vtakniti »hostarjev«, četudi so se nekateri zgodovinarji prejšnjega sistema zelo trudili za to.
Ravno zato, se je dolga leta zametovalo zgodbo prve svetovne vojne saj jo je praktično nemogoče »nategniti« na narativo druge svetovne vojne in revolucije delavske avantgarde.

Letos je sicer bilo nekaj dogodkov na to temo na slovenskih tleh. Zame osebno je bil najbolj zanimiv dogodek odkritja obeležja prvi slovenski narodni vladi na ljubljanski pravni fakulteti. Zakaj tam? Ker so bili njeni prostori v stavbi, kjer je danes pravna fakulteta. In ne, Ajdovščina nima nič s tem. Spet druga vojna, drugo desetletje in druge pravljice. Čeprav se je tudi tam znašel pravljičar v obliki našega zunanjega ministra Cerarja, ki se je v svojem govoru na vse kriplje trudil intelektualno povezati prvo slovensko narodno vlado, totalitarnega okupatorja in njihove slovenske pomočnike z osamosvojitveno vlado.

Sedanjost in prihodnost


Vendar zgodovinskih predavanj in prispevkov je bilo kar nekaj. Tako, da smo vprašanje preteklosti obdelali. Ostaja pa vprašanje sedanjosti in prihodnosti. Slovenijo je stoletnica prve svetovne vojne v veliki meri zgrešila. Kot država, kjer je potekala ena izmed najtežjih front; front, ki je zahtevala neverjetne tehnološke podvige in enega redkih prebojev centralnih sil, prve svetovne vojne nismo uporabili za pridobitve na današnji in jutrišnji dan.
Poleg tega so obletnice so odlična priložnost za napredek turizma in promocijo države.

Takoj po prvi svetovni vojni so Slovenci znali pograbiti priložnost in osnovati prvo narodno vlado. Maistrovi borci so nam pridobili Maribor in del Štajerske. Šlo je za patriotizem, nacionalni ponos in odnos do matere domovine. Domovine, ne države. Domovine, ki je vedno tam, ne glede na politično okolje. Prva svetovna vojna in njene posledice so zgodovinska danost, ki bi jo Slovenci lahko veliko bolje uporabili za utrjevanje narodnega ponosa, narodne zgodovine in pomembnosti političnega sodelovanja za dosego domovinskih ciljev.

Poleg tega so obletnice so odlična priložnost za napredek turizma in promocijo države. Vojna je posel. Tudi sto let potem, ko se je končala. Posel z vseh vidikov. Kaj mislite, da se politiki v Parizu niso pogovarjali še česa drugega, kot obujali spomine na svoje pradedke? Mislite, da je Francozom kaj težko zaračunati nočitve vsem turistom, ki si ogledujejo ostanke zahodne fronte? Če nas druge države uspejo prehitevati pri stvareh kot so stoletnice, za katere se ve, kdaj pridejo, se človek res vpraša, kako je potem pri letnih proračunih, pogajanjih ob OZN aktih.

V vsakem primeru pa, dokler bomo problematizirali narodni ponos in dnevno politiko gledali skozi prizmo druge svetovne vojne, smo lahko samo srečni, da nam ne bo treba kaj kmalu spet vleči topov nad Sočo.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike