Obletnica prve svetovne vojne - zapravljena priložnost?
POSLUŠAJ ČLANEK
V teh dneh obeležujemo stoletnico konca prve svetovne vojne. Na enajsti dan enajstega meseca ob enajstih leta 1918 se je končala Velika vojna. Vojna, ki je bila tako grozljiva, da naj se ne bi nikoli ponovila. Vendar zgodovina ima rada svoja nadaljevanja v obliki skoraj deja-vu ponovitev. Prva svetovna vojna je zarezala v življenje določene generacije, kot še nobena dotlej. Družbeni sistem, politični sistem, zemljevid Evrope se je spremenil, kot že dolgo ne. Vse na temelju milijonskih žrtev prve svetovne vojne.
Slovenski fantje in možje so s to vojno »opravili«, kot se za vojsko spodobi. Z zmago na svoji fronti, vendar pa je bila globalna situacija tako drugačna, da smo na koncu kot narod potegnili »ta kratko«. Res zgodovina se ponavlja – čez nekaj desetletij so bili drugi igralci, rahlo drugačno nagnjen teren, vendar na koncu rezultat podoben. Vsaj kar se tiče tistega, da smo potegnili »ta kratko«.
Z avstro-ogrsko vojsko naj bi na bojišča prve svetovne vojne odšlo okoli 160.000 vojakov iz slovenskih dežel. Po dosedanjih ocenah naj bi jih do konca leta 1917 umrlo okoli 35.000. Na soškem bojišču naj bi po nekaterih izračunih padlo več tisoč slovenskih vojakov. Po vojni je v slovenskem delu Kraljevine SHS živelo 11.467 vojnih invalidov, okoli 30.000 vojnih vdov pa je moralo poskrbeti za okoli 49.000 vojnih sirot. Slovencev, ki so se borili na isti strani, za isti cilj. Z domovinskim ponosom v srcu in dolžnostjo do države v mislih.
Ravno zato se je dolga leta zametovalo zgodbo prve svetovne vojne, saj jo je praktično nemogoče »nategniti« na narativo druge svetovne vojne in revolucije delavske avantgarde. Zakaj praktično? Ker je pred kratkim to le uspelo socialistični evropski poslanki Tanji Fajon, ki je tvitu o prvi svetovni vojni dodala na koncu »Smrt fašizmu – svoboda narodu«. Res je sicer, da sta bila dva od treh voditeljev totalitarnih režimov veterana prve svetovne vojne, ampak vseeno … povsod se pa res ne da vtakniti »hostarjev«, četudi so se nekateri zgodovinarji prejšnjega sistema zelo trudili za to.
Letos je sicer bilo nekaj dogodkov na to temo na slovenskih tleh. Zame osebno je bil najbolj zanimiv dogodek odkritja obeležja prvi slovenski narodni vladi na ljubljanski pravni fakulteti. Zakaj tam? Ker so bili njeni prostori v stavbi, kjer je danes pravna fakulteta. In ne, Ajdovščina nima nič s tem. Spet druga vojna, drugo desetletje in druge pravljice. Čeprav se je tudi tam znašel pravljičar v obliki našega zunanjega ministra Cerarja, ki se je v svojem govoru na vse kriplje trudil intelektualno povezati prvo slovensko narodno vlado, totalitarnega okupatorja in njihove slovenske pomočnike z osamosvojitveno vlado.
Vendar zgodovinskih predavanj in prispevkov je bilo kar nekaj. Tako, da smo vprašanje preteklosti obdelali. Ostaja pa vprašanje sedanjosti in prihodnosti. Slovenijo je stoletnica prve svetovne vojne v veliki meri zgrešila. Kot država, kjer je potekala ena izmed najtežjih front; front, ki je zahtevala neverjetne tehnološke podvige in enega redkih prebojev centralnih sil, prve svetovne vojne nismo uporabili za pridobitve na današnji in jutrišnji dan.
Takoj po prvi svetovni vojni so Slovenci znali pograbiti priložnost in osnovati prvo narodno vlado. Maistrovi borci so nam pridobili Maribor in del Štajerske. Šlo je za patriotizem, nacionalni ponos in odnos do matere domovine. Domovine, ne države. Domovine, ki je vedno tam, ne glede na politično okolje. Prva svetovna vojna in njene posledice so zgodovinska danost, ki bi jo Slovenci lahko veliko bolje uporabili za utrjevanje narodnega ponosa, narodne zgodovine in pomembnosti političnega sodelovanja za dosego domovinskih ciljev.
Poleg tega so obletnice so odlična priložnost za napredek turizma in promocijo države. Vojna je posel. Tudi sto let potem, ko se je končala. Posel z vseh vidikov. Kaj mislite, da se politiki v Parizu niso pogovarjali še česa drugega, kot obujali spomine na svoje pradedke? Mislite, da je Francozom kaj težko zaračunati nočitve vsem turistom, ki si ogledujejo ostanke zahodne fronte? Če nas druge države uspejo prehitevati pri stvareh kot so stoletnice, za katere se ve, kdaj pridejo, se človek res vpraša, kako je potem pri letnih proračunih, pogajanjih ob OZN aktih.
V vsakem primeru pa, dokler bomo problematizirali narodni ponos in dnevno politiko gledali skozi prizmo druge svetovne vojne, smo lahko samo srečni, da nam ne bo treba kaj kmalu spet vleči topov nad Sočo.
Slovenci in Velika vojna
Slovenski fantje in možje so s to vojno »opravili«, kot se za vojsko spodobi. Z zmago na svoji fronti, vendar pa je bila globalna situacija tako drugačna, da smo na koncu kot narod potegnili »ta kratko«. Res zgodovina se ponavlja – čez nekaj desetletij so bili drugi igralci, rahlo drugačno nagnjen teren, vendar na koncu rezultat podoben. Vsaj kar se tiče tistega, da smo potegnili »ta kratko«.
Z domovinskim ponosom v srcu in dolžnostjo do države v mislih.
Z avstro-ogrsko vojsko naj bi na bojišča prve svetovne vojne odšlo okoli 160.000 vojakov iz slovenskih dežel. Po dosedanjih ocenah naj bi jih do konca leta 1917 umrlo okoli 35.000. Na soškem bojišču naj bi po nekaterih izračunih padlo več tisoč slovenskih vojakov. Po vojni je v slovenskem delu Kraljevine SHS živelo 11.467 vojnih invalidov, okoli 30.000 vojnih vdov pa je moralo poskrbeti za okoli 49.000 vojnih sirot. Slovencev, ki so se borili na isti strani, za isti cilj. Z domovinskim ponosom v srcu in dolžnostjo do države v mislih.
Prva in druga
Ravno zato se je dolga leta zametovalo zgodbo prve svetovne vojne, saj jo je praktično nemogoče »nategniti« na narativo druge svetovne vojne in revolucije delavske avantgarde. Zakaj praktično? Ker je pred kratkim to le uspelo socialistični evropski poslanki Tanji Fajon, ki je tvitu o prvi svetovni vojni dodala na koncu »Smrt fašizmu – svoboda narodu«. Res je sicer, da sta bila dva od treh voditeljev totalitarnih režimov veterana prve svetovne vojne, ampak vseeno … povsod se pa res ne da vtakniti »hostarjev«, četudi so se nekateri zgodovinarji prejšnjega sistema zelo trudili za to.
Ravno zato, se je dolga leta zametovalo zgodbo prve svetovne vojne saj jo je praktično nemogoče »nategniti« na narativo druge svetovne vojne in revolucije delavske avantgarde.
Letos je sicer bilo nekaj dogodkov na to temo na slovenskih tleh. Zame osebno je bil najbolj zanimiv dogodek odkritja obeležja prvi slovenski narodni vladi na ljubljanski pravni fakulteti. Zakaj tam? Ker so bili njeni prostori v stavbi, kjer je danes pravna fakulteta. In ne, Ajdovščina nima nič s tem. Spet druga vojna, drugo desetletje in druge pravljice. Čeprav se je tudi tam znašel pravljičar v obliki našega zunanjega ministra Cerarja, ki se je v svojem govoru na vse kriplje trudil intelektualno povezati prvo slovensko narodno vlado, totalitarnega okupatorja in njihove slovenske pomočnike z osamosvojitveno vlado.
Sedanjost in prihodnost
Vendar zgodovinskih predavanj in prispevkov je bilo kar nekaj. Tako, da smo vprašanje preteklosti obdelali. Ostaja pa vprašanje sedanjosti in prihodnosti. Slovenijo je stoletnica prve svetovne vojne v veliki meri zgrešila. Kot država, kjer je potekala ena izmed najtežjih front; front, ki je zahtevala neverjetne tehnološke podvige in enega redkih prebojev centralnih sil, prve svetovne vojne nismo uporabili za pridobitve na današnji in jutrišnji dan.
Poleg tega so obletnice so odlična priložnost za napredek turizma in promocijo države.
Takoj po prvi svetovni vojni so Slovenci znali pograbiti priložnost in osnovati prvo narodno vlado. Maistrovi borci so nam pridobili Maribor in del Štajerske. Šlo je za patriotizem, nacionalni ponos in odnos do matere domovine. Domovine, ne države. Domovine, ki je vedno tam, ne glede na politično okolje. Prva svetovna vojna in njene posledice so zgodovinska danost, ki bi jo Slovenci lahko veliko bolje uporabili za utrjevanje narodnega ponosa, narodne zgodovine in pomembnosti političnega sodelovanja za dosego domovinskih ciljev.
Poleg tega so obletnice so odlična priložnost za napredek turizma in promocijo države. Vojna je posel. Tudi sto let potem, ko se je končala. Posel z vseh vidikov. Kaj mislite, da se politiki v Parizu niso pogovarjali še česa drugega, kot obujali spomine na svoje pradedke? Mislite, da je Francozom kaj težko zaračunati nočitve vsem turistom, ki si ogledujejo ostanke zahodne fronte? Če nas druge države uspejo prehitevati pri stvareh kot so stoletnice, za katere se ve, kdaj pridejo, se človek res vpraša, kako je potem pri letnih proračunih, pogajanjih ob OZN aktih.
V vsakem primeru pa, dokler bomo problematizirali narodni ponos in dnevno politiko gledali skozi prizmo druge svetovne vojne, smo lahko samo srečni, da nam ne bo treba kaj kmalu spet vleči topov nad Sočo.
Povezani članki
Zadnje objave
P. Metod Benedik, cerkveni zgodovinar: Škofjeloški pasijon je unikum v svetu
29. 3. 2024 ob 6:31
Svoboda govora ali govor Svobode
28. 3. 2024 ob 7:31
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
APR
01
APR
01
KINO V ŽIVO: OKRONANA
19:00 - 21:00
13 komentarjev
MEFISTO
Bedasti Slovenci so unikum.
Če bi bili pod Sovjetsko zvezo kot Madžari, Čehi in drugi, bi že skoraj trideset let jokali za tem komunističnim rajem.
IgorP
Pa nismo bili pod Sovjeti in smo živeli dosti bolje, kot oni! Še Gorbačov je leta 1988 dejal, da je Slovenija socialistični otok sredi Evrope!!! Koliko so pa krivi levi in desni, da se je ta otok, ko smo uvedli demokracijo in človekove pravice, izgubil, se pa naj vsak sam vpraša?????
pozdrav
Briljantno Kraševka!!!
Odlično si vsebinsko dopolnila prispevek avtorja.
Resnično je glede prve svetovne bistveno, zakaj slovensko politično vodstvo ni delovalo državotvorno!?
Zakaj ni proglasilo samostojno državo Slovenijo in zahtevalo od velesil, da upoštevajo, da Slovenci nismo imeli odločevalne vloge v AO, ampak podrejeno.
Vsekakor bi morali imeti enak status kot Češkoslovaška, ki je osegala vse čehe in še Sudte je dobila zraven.
IgorP
ozavestiti Pa s katerega "sveta" si se ti vzel??? Kdo pa je ob koncu 1. sv. vojne predstavljal slovensko politično vodstvo???? Kdo, razloži mi to prosim!!!!
amelie
Leve vlade imajo v glavah "vgrajen čip", vladanje za vsako ceno.
In ne skrb za narod, ki jim je deveta briga.
Taka je tudi stopnja narodne zavesti.
In domoljubja.
To se še kako kaže danes, z odnosom do problemov migrantskega vprašnja.
IgorP
Amelie Če ne bi bilo NOB in Maistra ti sploh ne bi vedela, kaj je slovensko domoljubje!!!! Če nisi doma na Kranjskem, ti je zelo za zameriti takšno pisanje!!!
MEFISTO
Če ne bi bilo NOB, bi veliko več Slovencev ostalo pri življenju in ne bi nemškega okupatorja zamenjali še z veliko hujšim okupatorjem. Glede na dogajanja po prvi svetovni vojni ter na levici in glede na balkanizacijo ter islamizacijo Slovenije pa bo treba tudi prevrednotiti tudi zasluge generala Maistra. Pod Avstrijo bi Slovenci preživeli, izven nje nam pa zaenkrat bolj slabo kaže.
Kraševka
ZELO DOBER ČLANEK.
Res je čudno, da so proslavo KONCA 1. svet. vojne PRAZNOVALI v Parizu, ker mislim, da je bil NAJVEČJI "ogenj" pav na Z SLOVENSKEGA ozemlja - to je SOŠKA fronta.
Ker je zahodni del Slovenije - Primorje , prišlo pod Italijo, je Italija 1. svet. vojno nekako jemala za nepomembno. Ni veliko dala na spomenike padlih.
Tudi Kraljevina Jugoslavija je delala podobno - saj so si Primorsko, dogovorno OLASTNINILI sorodniki, kajti žena (Zora - Črnogorka) Kralja Petra 1. - Srbskega, - je bila sestra žene (Elene - Črnogorke) kralja Vitoria Emanuela -- Italijanskega.
V Rapalu je prav kralj Karađorđevič, več kot leto po končani 1.s.vojn, podpisal sporazum, da se Kraljevuina Jugoslavija odpove Primorski v prid Italije. Tako je s Slovenci ravnala 1. Jugoslavija.
Tudi 2. (Titova) Jugoslavija je ravnala podobno, saj je Italiji pustila Trst skupaj s slovenskimi vasmi in tam živečimi Slovenci. Angleži so to Titu plačali z vojnimi ujetniki v Avstriji. Titu in komunističnemu režimu, je to zagotovilo VLADANJE brez opozicije, ki jo je ali likvidiral, ali pa izgnal.
Ne 1. in ne 2. Jugoslavija nista na zahodu opravila poštenega dela. Zato nobena Jugoslavija ni HOTELA postavljati spomenikov VOJAKOM, ki so padli v !. Svetovni vojni. Pa vendat so delovali v času AO skoraj 6oo let, kot domoljubi, ki so cenili SLOVENSKO ZEMLJO.
Nobena Jugoslavija ni častila generala MAJSTRA, kot domoljuba in braniteklja SLOVENSTVA. Zakaj ne, ker voditeljem Jugoslavije je bila Slovenija " 9. briga". Tudi sedanji levi ELITI ne pomeni kaj veliko. oni delajo proslave REVOLUCIJE in na SLOVENSKE - Avstroogrske vojake gledajo brezbrižno in jim spomenikov ne postavljajo - saj to je namenjeno predvsem za komuniste in ne DOMOLJUBE.
Domoljubje sedanji vladi pa ni VREDNOTA, zato se za proslavljanje konca 1.s. vojne ne veliko zanimajo, kaj šele, da bi ga tudi organizirali.
Če bi to PROSLAVO organizirali mi, bi dobili v Sloveniji na obisk pomembne predstavnike svetovnih velesil - tudi Ameriškega predsednika Trumpa in ženo Malanijo, ki je v ponos Slovenskemu narodu. Med zmagovalci tako 1., kot 2. s. vojne pa so bili poleg Rusov vedno tudi Američani. Brez njih bi ostal tudi Tito "bos" in nepomemben - podoben Kubanskemu Kastru, ki so ga Američani zapustili. Amerika je bila v 1. in 2. vojni simbol napredka in je tudi danes tako.
Od vseh Slovenk, je tako velik položaj zasedla le Barbara CELJSKA, kot ga ima danes, kot prva dama Amerika gospa Melanija Trump in njenemu (tudi slovensko govorečemu) sinu, je OČE prav sedanji predsednik TRUMP. Vse to bi namesto BORČEVSKIH proslav , mi lahko izkoristili in organizirali PROSLAVO konca 1. SVET, VOJNE.
Kaj vse LEVE VLADE ZAMUDIJO ?
STAJERKA2021
Kraševka, odlično zapisano. Najbolj žalostno je to, da ne vedo kaj zamujajo? Če bi jim oprostila napake iz preteklosti, ker se le-te ne morejo popraviti, pa jim ne morem oprostiti, skupaj z raznoraznimi mediji, udrihanje po Melaniji. Še tega, kar je na dlani, ne znamo spremeniti v prednost. Prva dama najmočnejšega moža na svetu je naše gore list. Pa so udrihali po njej, kar tekmovali so, kdo bo bolj udaril. Lahko bi bili medijsko bolj prepoznavni v svetovnem merilu. Sedaj pa se bodo začele vrstiti novice, da ji ni mar za nas, da je ohola, da je kaj vem kaj... Sami smo jo odgnali! Verjemite, da Bela hiša skrbno spremlja medijsko pojavljanje Melanije pri nas in v tujini. Toliko bednih člankov je lahko skomponiranih samo na levici. Žalostno.
IgorP
Kraševka Kake pa ti streljaš? Kaj pa mi praznujemo ob koncu 1.sv. vojne? Zmago ali poraz??? Ne poznaš osnovnih načel historizma, da se vsak dogodek obravnava v sorazmerju s časom v katerem se je dogajal!!!!! Kateri faktor smo pa Slovenci takrat za antanto, ki je morala Italiji izpolniti Londonski sporazum?????
MEFISTO
Prav imaš! Konec prve svetovne vojne je bil z nas poraz. Posledice bomo vedno čutili.
MEFISTO
Čeprav je konec prve svetovne vojne na splošno prinesel človeštvu olajšanje, se je za nas končala tragično.
Z dunajskega parketa smo prišli pod svinjske trgovce.
Do konca nam je v srcu igral dunajski valček, plesati smo morali pa kolo.
In v Ljubljani si prizadevajo, da bi še naprej plesali kolo po taktih dosedanjega guslarja.
STAJERKA2021
Kremeniti, točno tako. Pevec Ribje čorbe je pred leti napisal pesem o BEČKIH KONJUŠARIH! Mislil je seveda nas. Sedaj pa se rola po Ljubljani. Zakaj ne gre v svojo Srbolandijo. Sedaj pa so mu konjušari OK? Čuden narod, ki ima tako malo zmag in ponosno slavi poraze.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.