Obeta se nam nov volilni sistem. Kaj bi te spremembe pomenile? Bomo s tem volivci kaj pridobili?
POSLUŠAJ ČLANEK
Ustavni sodniki so lani z odločbo sklenili, da je 4. člen zakona o določitvi volilnih enot za volitev poslancev v državni zbor, ki določa območja volilnih okrajev, v neskladju z ustavo.
Državnemu zboru so naložili, da mora neskladje odpraviti v dveh letih. Po mnenju ustavnega sodišča je omenjeni člen v nasprotju z ustavo, ker v njem določeni volilni okraji po skoraj treh desetletjih od prvih demokratičnih volitev v Sloveniji in ne ustrezajo več merilom, ki jih določa zakon o volitvah.
Ustavni sodniki so ugotovili, da je razlika med najmanjšimi in največjimi volilnimi okraji v državi po številu volilnih upravičencev prevelika in se še povečuje. Kar pa je nesprejemljivo in mora biti urejeno.
Proces urejanja je pod svoje okrije vzel predsednik države Borut Pahor s pogovori že leta 2013 in 2014. Ta teden se je posvetoval s pravniki dr. Francem Gradom, dr. Igorjem Kaučičem, dr. Cirilom Ribičičem, dr. Jurijem Toplakom, dr. Rajkom Pirnatom in dr. Jadranko Sovdat (razen Toplaka in Pirnata so bili vsi že ustavni sodniki) in z generalnim sekretarjem vlade Stojanom Tramtetom ter direktorjem služb Državne volilne komisije Dušanom Vučkom.
Poleg tega se je včeraj posvetoval tudi s predstavniki parlamentarnih strank. Stranke se strinjajo, da je sprememba potrebna in da je potrebno upoštevati ugotovitev ustavnega sodišča, da je situacija v nasprotju z ustavo. Za to zakonodajno spremembo pa je potrebna vsaj dvotretjinska večina vseh poslancev.
Po Pahorjevih besedah je bilo v razpravi včeraj omenjeno vprašanje, ali je smiselno spreminjati okraje, če menimo, da bi hkrati z uveljavitvijo večje vloge volivca na izbiro poslanca "zadeli dva žeblja z enim udarcem". "To je smiselno razmišljanje, vendar obstaja možnost, da se ustrezna večina ne bi oblikovala," je opozoril Pahor. Trenutno izgleda, da bo potrebno kar nekaj srečanj in usklajevanj preden se bodo stranke poenotile o izvedbi rešitev situacije.
"Imamo dve možnosti. Prva je prilagoditev volilnih okrajev na način, da bo v vsakem približno enako število volivcev. Zdaj so razlike med okraji prevelike, večje kot ena proti tri. Po drugi strani pa ustavno sodišče ni onemogočilo, da se volilne okraje ukine in uvede absolutni preferenčni glas," je o spremembi volilne zakonodaje, ki bo terjala dvotretjinsko večino v državnem zboru, povedal vodja poslanske skupine LMŠ Brane Golubovič.
Glede ukinitve okrajev se strinjata tudi NSi in Levica. Vendar pa bi Levica rada uvedla relativni in ne absolutni preferenčni glas, kot bi ga rada Nova Slovenija. Razliko je za Večer pojasnil Direktor službe Državne volilne komisije Dušan Vučko: "Če volilne okraje ukinemo, ostanejo le še volilne enote, ki so po številu volivcev približno enako velike. Potem lahko uvedemo še preferenčni glas, bo pa treba sprejeti odločitev, ali bo šlo za relativni ali absolutni preferenčni glas in ali bo preferenčni glas obvezen ali alternativen. Pri sistemu absolutnega preferenčnega glasu štejejo vsi glasovi, ki jih je prejel kandidat, pri sistemu relativnega preferenčnega glasu pa mora posamezni kandidat dobiti določen odstotek glasov liste." Relativni preferenčni glasi sedaj velja pri volitvah v Evropski parlament.
Za Delo je dr. Igor Kaučič, profesor ustavnega prava ljubljanske pravne fakultete sicer poudaril, da v stroki prevladuje ocena, da bi edino sistem absolutnega prednostnega glasu ustrezal ustavni zapovedi 80. člena naše ustave, da naj imajo volivci odločilen vpliv na dodelitev mandatov kandidatom.
Politično ostajata neznanka Socialni demokrati in SDS, saj prva se ni še izjasnila o svojih idejah. Za SDS pa je iz številnih primerov v preteklosti znano, da stranka ni naklonjena manjšim lepotnim spremembam volilnega sistema, ampak le bolj korenitim. Leta 2013 je SDS sprožila postopek za spremembo ustave, ki bi določala, da bi 88 poslancev volili po dvokrožnem volilnem sistemu. Večinski volilni sistem so v SDS označili za preprost in za volivce razumljiv. Debata o tem pa bo še dodatno zapletla celotno situacijo. Pred nami je še dolg in zapleten proces, ki bo dolgoročno vplival na razvoj strank in politične kulture
Državnemu zboru so naložili, da mora neskladje odpraviti v dveh letih. Po mnenju ustavnega sodišča je omenjeni člen v nasprotju z ustavo, ker v njem določeni volilni okraji po skoraj treh desetletjih od prvih demokratičnih volitev v Sloveniji in ne ustrezajo več merilom, ki jih določa zakon o volitvah.
Ustavni sodniki so ugotovili, da je razlika med najmanjšimi in največjimi volilnimi okraji v državi po številu volilnih upravičencev prevelika in se še povečuje. Kar pa je nesprejemljivo in mora biti urejeno.
Spremembe ne bodo prišle od danes na jutri
Proces urejanja je pod svoje okrije vzel predsednik države Borut Pahor s pogovori že leta 2013 in 2014. Ta teden se je posvetoval s pravniki dr. Francem Gradom, dr. Igorjem Kaučičem, dr. Cirilom Ribičičem, dr. Jurijem Toplakom, dr. Rajkom Pirnatom in dr. Jadranko Sovdat (razen Toplaka in Pirnata so bili vsi že ustavni sodniki) in z generalnim sekretarjem vlade Stojanom Tramtetom ter direktorjem služb Državne volilne komisije Dušanom Vučkom.
Poleg tega se je včeraj posvetoval tudi s predstavniki parlamentarnih strank. Stranke se strinjajo, da je sprememba potrebna in da je potrebno upoštevati ugotovitev ustavnega sodišča, da je situacija v nasprotju z ustavo. Za to zakonodajno spremembo pa je potrebna vsaj dvotretjinska večina vseh poslancev.
Po Pahorjevih besedah je bilo v razpravi včeraj omenjeno vprašanje, ali je smiselno spreminjati okraje, če menimo, da bi hkrati z uveljavitvijo večje vloge volivca na izbiro poslanca "zadeli dva žeblja z enim udarcem". "To je smiselno razmišljanje, vendar obstaja možnost, da se ustrezna večina ne bi oblikovala," je opozoril Pahor. Trenutno izgleda, da bo potrebno kar nekaj srečanj in usklajevanj preden se bodo stranke poenotile o izvedbi rešitev situacije.
Kakšen volilni sistem je v igri?
"Imamo dve možnosti. Prva je prilagoditev volilnih okrajev na način, da bo v vsakem približno enako število volivcev. Zdaj so razlike med okraji prevelike, večje kot ena proti tri. Po drugi strani pa ustavno sodišče ni onemogočilo, da se volilne okraje ukine in uvede absolutni preferenčni glas," je o spremembi volilne zakonodaje, ki bo terjala dvotretjinsko večino v državnem zboru, povedal vodja poslanske skupine LMŠ Brane Golubovič.
Glede ukinitve okrajev se strinjata tudi NSi in Levica. Vendar pa bi Levica rada uvedla relativni in ne absolutni preferenčni glas, kot bi ga rada Nova Slovenija. Razliko je za Večer pojasnil Direktor službe Državne volilne komisije Dušan Vučko: "Če volilne okraje ukinemo, ostanejo le še volilne enote, ki so po številu volivcev približno enako velike. Potem lahko uvedemo še preferenčni glas, bo pa treba sprejeti odločitev, ali bo šlo za relativni ali absolutni preferenčni glas in ali bo preferenčni glas obvezen ali alternativen. Pri sistemu absolutnega preferenčnega glasu štejejo vsi glasovi, ki jih je prejel kandidat, pri sistemu relativnega preferenčnega glasu pa mora posamezni kandidat dobiti določen odstotek glasov liste." Relativni preferenčni glasi sedaj velja pri volitvah v Evropski parlament.
Za Delo je dr. Igor Kaučič, profesor ustavnega prava ljubljanske pravne fakultete sicer poudaril, da v stroki prevladuje ocena, da bi edino sistem absolutnega prednostnega glasu ustrezal ustavni zapovedi 80. člena naše ustave, da naj imajo volivci odločilen vpliv na dodelitev mandatov kandidatom.
Politično ostajata neznanka Socialni demokrati in SDS, saj prva se ni še izjasnila o svojih idejah. Za SDS pa je iz številnih primerov v preteklosti znano, da stranka ni naklonjena manjšim lepotnim spremembam volilnega sistema, ampak le bolj korenitim. Leta 2013 je SDS sprožila postopek za spremembo ustave, ki bi določala, da bi 88 poslancev volili po dvokrožnem volilnem sistemu. Večinski volilni sistem so v SDS označili za preprost in za volivce razumljiv. Debata o tem pa bo še dodatno zapletla celotno situacijo. Pred nami je še dolg in zapleten proces, ki bo dolgoročno vplival na razvoj strank in politične kulture
Povezani članki
Zadnje objave
P. Metod Benedik, cerkveni zgodovinar: Škofjeloški pasijon je unikum v svetu
29. 3. 2024 ob 6:31
Svoboda govora ali govor Svobode
28. 3. 2024 ob 7:31
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
APR
01
APR
01
KINO V ŽIVO: OKRONANA
19:00 - 21:00
9 komentarjev
MEFISTO
Levica ima skupaj z Novo Slovenijo ustavno večino, zato bo, če sploh bo, dopolnila volilni sistem tako, da bo omogočila še večjo razpršitev volilnih glasov.
GroKo
Pa še en dobronameren komentar uredništvu Domovine: zgolj za spremembo volilnih okrajev tako, da bi bili vsi približno enako veliki, ni potrebna dvotretjinska večina; bi pa bila ta potrebna za uvedbo preferenčnega glasu.
GroKo
Dr. Igor Kaučič še ni bil ustavni sodnik
Alojzij Pezdir
Dejstvo, da je veljavni sorazmerni volilni sistem v neskladju z veljavno ustavo RS, kar je s pravnomočno odločbo ugotovilo Ustavno sodišče RS, dejansko pomeni, da so ustavno sporni tudi vsi izvoljeni organi državne in lokalnih oblasti, ki so izvoljeni po tem ustavno in demokratično invalidnem sistemu.
Namesto volivcev namreč po tem ustavno spornem sorazmernem volilnem sistemu dejansko izbirajo in odločajo najožji organi političnih strank, ki po svojih pristran(kar)skih prednostnih kriterijih sestavljajo kandidatne liste, medtem ko volivci lahko le pasivno potrjujejo oz. podpirajo vnaprejšnje odločitve strankarskih vrhov.
Posledica te zdaj tudi s strani Ustavnega sodišča RS uradno priznane neustavnosti in nedemokratičnosti sorazmernega volilnega sistema je neustavna in nedemokratična oblast strankokracije (se pravi prvakov in vodstev parlamentarnih strank vladajoče koalicije) in ne oblast pluralne parlamentarne demokracije oz. od volivcev neposredno izvoljenih poslancev, h kakršni nas zavezuje in kakršno zagotavlja veljavna Ustava RS.
Posledica pa je tudi ustavno in demokratično sporna in nedopustna neenakost in neenakopravnost državljanov, saj so po obstoječem krivičnem sorazmernem volilnem sistemu glasovi enih volivcev do 4 krat več vredni od glasov drugih volivcev ter je za izvolitev enih poslancev potrebno zbrati do 4 krat več glasov kot za izvolitev drugih.
Kar je ustavno nedopustna sistemska neenakost, neenakopravnost in diskriminatornost veljavnega sorazmernega volilnega sistema, iz katerega in po katerem preprosto ni mogoče izvoliti ustavno korektno legalne in legitimne zakonodajne ter posredno tudi ne izvršne veje oblasti.
Ustavno sodišče RS zaradi golega političnega pragmatizma in oportunizma ni smelo izreči, da imajo v RS ta čas zaradi ustavno in demokratično spornega sorazmernega volilnega sistema in iz njega porojene neustavne in nedemokratične (nad)oblasti nelegalne in nelegitimne strankokracije polno ustavno in demokratično legalnost in legitimnost le javni funkcionarji, ki so izvoljeni po ustavno in demokratično nespornem dvokrožnem večinskem volilnem sistemu - torej Predsednik RS in vsi župani mestnih občin ter ostalih lokalnih skupnosti oz. občin.
Težko je sicer verjeti, da si bodo prvaki vladajočih političnih strank, ki že vse od osamosvojitve zavestno in sistemsko zlorabljajo sorazmerni volilni sistem za pristran(kar)sko oblast strankokracije nad ustavno zagotovljeno, a nerealizirano parlamentarno demokracijo, zdaj nenadoma odstopili od neustavno prisvojenih privilegijev in prepustili izvolitev poslancev in svétnikov res volivcem. A če Marjan Šarec, Dejan Židan, dr. Miro Cerar, Alenka Bratušek, Karl Erjavec in Luka Mesec kot prvaki vladajoče koalicije in Janez I. Janša, Matej Tonin in Zmago Jelinčič Plemeniti kot prvaki opozicijskih parlamentarnih strank tega ne bodo pripravljeni ali sposobni storiti, bo še naprej upadalo zaupanje v obstoječi politični sistem in politične stranke ter bo posledično tudi volilna udeležba vse nižja. Kar pomeni, da bo tudi legalnost in legitimnost državne in lokalnih oblasti vse bolj ustavno in demokratično vprašljiva in sporna.
GroKo
Sorazmerni sistem ni nič ustavno sporen, pač pa celo ustavno zapovedan (in to je z odločbo potrdilo tudi ustavno sodišče)! 5. odstavek 80. člena ustave namreč pravi: "Poslanci (...) se volijo po načelu SORAZMERNEGA PREDSTAVNIŠTVA (...)" Ne bi škodilo, če bi si včasih pogledal ustavo.
Teodor
Kombinacija večinskega in proporcionalnega sistema bi bila dobra rešitev. Najmanj kar je, pa bi bilo treba dvigniti prag za vstop v parlament na 7 do 10%. Tri stranke v parlamentu so dovolj.
AlojzZ
Ali lahko administrativna sprememba dvigne zavest povprečnemu volivcu?
Teodor
Imate prav. Vendar z znatnim znižanjem možnosti manipulacije, se bi počasi vračala tudi zavest volivcem. Kozmetični popravki niso rešitev in agonija se bo nadaljevala.
MEFISTO
Lahko!
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.