Obeta se nam nov volilni sistem. Kaj bi te spremembe pomenile? Bomo s tem volivci kaj pridobili?

POSLUŠAJ ČLANEK
Ustavni sodniki so lani z odločbo sklenili, da je 4. člen zakona o določitvi volilnih enot za volitev poslancev v državni zbor, ki določa območja volilnih okrajev, v neskladju z ustavo.

Državnemu zboru so naložili, da mora neskladje odpraviti v dveh letih. Po mnenju ustavnega sodišča je omenjeni člen v nasprotju z ustavo, ker v njem določeni volilni okraji po skoraj treh desetletjih od prvih demokratičnih volitev v Sloveniji in ne ustrezajo več  merilom, ki jih določa zakon o volitvah.

Ustavni sodniki so ugotovili, da je razlika med najmanjšimi in največjimi volilnimi okraji v državi po številu volilnih upravičencev prevelika in se še povečuje. Kar pa je nesprejemljivo in mora biti urejeno.

Spremembe ne bodo prišle od danes na jutri


Proces urejanja je pod svoje okrije vzel predsednik države Borut Pahor s pogovori že leta 2013 in 2014. Ta teden se je posvetoval s pravniki dr. Francem Gradom, dr. Igorjem Kaučičem, dr. Cirilom Ribičičem, dr. Jurijem Toplakom, dr. Rajkom Pirnatom in dr. Jadranko Sovdat (razen Toplaka in Pirnata so bili vsi že ustavni sodniki) in z generalnim sekretarjem vlade Stojanom Tramtetom ter direktorjem služb Državne volilne komisije Dušanom Vučkom.

Poleg tega se je včeraj posvetoval tudi s predstavniki parlamentarnih strank. Stranke se strinjajo, da je sprememba potrebna in da je potrebno upoštevati ugotovitev ustavnega sodišča, da je situacija v nasprotju z ustavo. Za to zakonodajno spremembo pa je potrebna vsaj dvotretjinska večina vseh poslancev.

Po Pahorjevih besedah je bilo v razpravi včeraj omenjeno vprašanje, ali je smiselno spreminjati okraje, če menimo, da bi hkrati z uveljavitvijo večje vloge volivca na izbiro poslanca "zadeli dva žeblja z enim udarcem". "To je smiselno razmišljanje, vendar obstaja možnost, da se ustrezna večina ne bi oblikovala," je opozoril Pahor. Trenutno izgleda, da bo potrebno kar nekaj srečanj in usklajevanj preden se bodo stranke poenotile o izvedbi rešitev situacije.

Kakšen volilni sistem je v igri?


"Imamo dve možnosti. Prva je prilagoditev volilnih okrajev na način, da bo v vsakem približno enako število volivcev. Zdaj so razlike med okraji prevelike, večje kot ena proti tri. Po drugi strani pa ustavno sodišče ni onemogočilo, da se volilne okraje ukine in uvede absolutni preferenčni glas," je o spremembi volilne zakonodaje, ki bo terjala dvotretjinsko večino v državnem zboru, povedal vodja poslanske skupine LMŠ Brane Golubovič.

Glede ukinitve okrajev se strinjata tudi NSi in Levica. Vendar pa bi Levica rada uvedla relativni in ne absolutni preferenčni glas, kot bi ga rada Nova Slovenija. Razliko je za Večer pojasnil Direktor službe Državne volilne komisije Dušan Vučko: "Če volilne okraje ukinemo, ostanejo le še volilne enote, ki so po številu volivcev približno enako velike. Potem lahko uvedemo še preferenčni glas, bo pa treba sprejeti odločitev, ali bo šlo za relativni ali absolutni preferenčni glas in ali bo preferenčni glas obvezen ali alternativen. Pri sistemu absolutnega preferenčnega glasu štejejo vsi glasovi, ki jih je prejel kandidat, pri sistemu relativnega preferenčnega glasu pa mora posamezni kandidat dobiti določen odstotek glasov liste." Relativni preferenčni glasi sedaj velja pri volitvah v Evropski parlament.

Za Delo je dr. Igor Kaučič, profesor ustavnega prava ljubljanske pravne fakultete sicer poudaril, da v stroki prevladuje ocena, da bi edino sistem absolutnega prednostnega glasu ustrezal ustavni zapovedi 80. člena naše ustave, da naj imajo volivci odločilen vpliv na dodelitev mandatov kandidatom.

Politično ostajata neznanka Socialni demokrati in SDS, saj prva se ni še izjasnila o svojih idejah. Za SDS pa je iz številnih primerov v preteklosti znano, da stranka ni naklonjena manjšim lepotnim spremembam volilnega sistema, ampak le bolj korenitim. Leta 2013 je  SDS sprožila postopek za spremembo ustave, ki bi določala, da bi 88 poslancev volili po dvokrožnem volilnem sistemu. Večinski volilni sistem so v SDS označili za preprost in za volivce razumljiv. Debata o tem pa bo še dodatno zapletla celotno situacijo. Pred nami je še dolg in zapleten proces, ki bo dolgoročno vplival na razvoj strank in politične kulture



 
KOMENTAR: Uredništvo
Volivec res dobi več?
Na prvi pogled tako volivec dobi večji vpliv na to kdo ga zastopa v državnem zboru, saj obkroži ime in ni omejen z lokalno izbiro. Po drugi strani pa bodo kandidati morali delati na prepoznavnosti na ravni države, da bodo lahko posegli po poslanskem mestu. Kar pomeni, da bo realna moč skrita v strankarski strukturi in medijski izpostavljenosti. Namreč tisti strankarski veljaki, ki bodo na televiziji in radiu ipd. kot predstavniki stranke, si bodo lahko gradili pojavnost na državni ravni. Za nekoga, ki pa šele začenja svojo politično pot in je morda lokalno prepoznaven, pa bo ta preskok veliko zahtevnejši in dolgotrajnejši. Slovenci, ki smo izjemno lokalno in regionalno ponosni ter vedno znova pozabljamo, da so poslanci v državnem zboru predstavniki celotnega naroda, ne naših paricalnih lokalnih interesov, bomo tako soočeni z izbiro. Ali vedno znova glasovati za človeka, ki ne seže preko našega okolja, ali se realno poglobiti v programe strank na nacionalni ravni ter preskočiti iz podpiranja posameznika v podporo ideje, ki jo določeni posamezniki uresničujejo.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike