Obeta se nam nov volilni sistem. Kaj bi te spremembe pomenile? Bomo s tem volivci kaj pridobili?

Uredništvo
13

Ustavni sodniki so lani z odločbo sklenili, da je 4. člen zakona o določitvi volilnih enot za volitev poslancev v državni zbor, ki določa območja volilnih okrajev, v neskladju z ustavo.

Državnemu zboru so naložili, da mora neskladje odpraviti v dveh letih. Po mnenju ustavnega sodišča je omenjeni člen v nasprotju z ustavo, ker v njem določeni volilni okraji po skoraj treh desetletjih od prvih demokratičnih volitev v Sloveniji in ne ustrezajo več  merilom, ki jih določa zakon o volitvah.

Ustavni sodniki so ugotovili, da je razlika med najmanjšimi in največjimi volilnimi okraji v državi po številu volilnih upravičencev prevelika in se še povečuje. Kar pa je nesprejemljivo in mora biti urejeno.

Spremembe ne bodo prišle od danes na jutri

Proces urejanja je pod svoje okrije vzel predsednik države Borut Pahor s pogovori že leta 2013 in 2014. Ta teden se je posvetoval s pravniki dr. Francem Gradom, dr. Igorjem Kaučičem, dr. Cirilom Ribičičem, dr. Jurijem Toplakom, dr. Rajkom Pirnatom in dr. Jadranko Sovdat (razen Toplaka in Pirnata so bili vsi že ustavni sodniki) in z generalnim sekretarjem vlade Stojanom Tramtetom ter direktorjem služb Državne volilne komisije Dušanom Vučkom.

Poleg tega se je včeraj posvetoval tudi s predstavniki parlamentarnih strank. Stranke se strinjajo, da je sprememba potrebna in da je potrebno upoštevati ugotovitev ustavnega sodišča, da je situacija v nasprotju z ustavo. Za to zakonodajno spremembo pa je potrebna vsaj dvotretjinska večina vseh poslancev.

Po Pahorjevih besedah je bilo v razpravi včeraj omenjeno vprašanje, ali je smiselno spreminjati okraje, če menimo, da bi hkrati z uveljavitvijo večje vloge volivca na izbiro poslanca “zadeli dva žeblja z enim udarcem”. “To je smiselno razmišljanje, vendar obstaja možnost, da se ustrezna večina ne bi oblikovala,” je opozoril Pahor. Trenutno izgleda, da bo potrebno kar nekaj srečanj in usklajevanj preden se bodo stranke poenotile o izvedbi rešitev situacije.

Kakšen volilni sistem je v igri?

“Imamo dve možnosti. Prva je prilagoditev volilnih okrajev na način, da bo v vsakem približno enako število volivcev. Zdaj so razlike med okraji prevelike, večje kot ena proti tri. Po drugi strani pa ustavno sodišče ni onemogočilo, da se volilne okraje ukine in uvede absolutni preferenčni glas,” je o spremembi volilne zakonodaje, ki bo terjala dvotretjinsko večino v državnem zboru, povedal vodja poslanske skupine LMŠ Brane Golubovič.

Glede ukinitve okrajev se strinjata tudi NSi in Levica. Vendar pa bi Levica rada uvedla relativni in ne absolutni preferenčni glas, kot bi ga rada Nova Slovenija. Razliko je za Večer pojasnil Direktor službe Državne volilne komisije Dušan Vučko: “Če volilne okraje ukinemo, ostanejo le še volilne enote, ki so po številu volivcev približno enako velike. Potem lahko uvedemo še preferenčni glas, bo pa treba sprejeti odločitev, ali bo šlo za relativni ali absolutni preferenčni glas in ali bo preferenčni glas obvezen ali alternativen. Pri sistemu absolutnega preferenčnega glasu štejejo vsi glasovi, ki jih je prejel kandidat, pri sistemu relativnega preferenčnega glasu pa mora posamezni kandidat dobiti določen odstotek glasov liste.” Relativni preferenčni glasi sedaj velja pri volitvah v Evropski parlament.

Za Delo je dr. Igor Kaučič, profesor ustavnega prava ljubljanske pravne fakultete sicer poudaril, da v stroki prevladuje ocena, da bi edino sistem absolutnega prednostnega glasu ustrezal ustavni zapovedi 80. člena naše ustave, da naj imajo volivci odločilen vpliv na dodelitev mandatov kandidatom.

Politično ostajata neznanka Socialni demokrati in SDS, saj prva se ni še izjasnila o svojih idejah. Za SDS pa je iz številnih primerov v preteklosti znano, da stranka ni naklonjena manjšim lepotnim spremembam volilnega sistema, ampak le bolj korenitim. Leta 2013 je  SDS sprožila postopek za spremembo ustave, ki bi določala, da bi 88 poslancev volili po dvokrožnem volilnem sistemu. Večinski volilni sistem so v SDS označili za preprost in za volivce razumljiv. Debata o tem pa bo še dodatno zapletla celotno situacijo. Pred nami je še dolg in zapleten proces, ki bo dolgoročno vplival na razvoj strank in politične kulture

Volivec res dobi več?
Na prvi pogled tako volivec dobi večji vpliv na to kdo ga zastopa v državnem zboru, saj obkroži ime in ni omejen z lokalno izbiro. Po drugi strani pa bodo kandidati morali delati na prepoznavnosti na ravni države, da bodo lahko posegli po poslanskem mestu. Kar pomeni, da bo realna moč skrita v strankarski strukturi in medijski izpostavljenosti. Namreč tisti strankarski veljaki, ki bodo na televiziji in radiu ipd. kot predstavniki stranke, si bodo lahko gradili pojavnost na državni ravni. Za nekoga, ki pa šele začenja svojo politično pot in je morda lokalno prepoznaven, pa bo ta preskok veliko zahtevnejši in dolgotrajnejši.

Slovenci, ki smo izjemno lokalno in regionalno ponosni ter vedno znova pozabljamo, da so poslanci v državnem zboru predstavniki celotnega naroda, ne naših paricalnih lokalnih interesov, bomo tako soočeni z izbiro. Ali vedno znova glasovati za človeka, ki ne seže preko našega okolja, ali se realno poglobiti v programe strank na nacionalni ravni ter preskočiti iz podpiranja posameznika v podporo ideje, ki jo določeni posamezniki uresničujejo.

 

13 KOMENTARJI

  1. Kombinacija večinskega in proporcionalnega sistema bi bila dobra rešitev. Najmanj kar je, pa bi bilo treba dvigniti prag za vstop v parlament na 7 do 10%. Tri stranke v parlamentu so dovolj.

  2. Dejstvo, da je veljavni sorazmerni volilni sistem v neskladju z veljavno ustavo RS, kar je s pravnomočno odločbo ugotovilo Ustavno sodišče RS, dejansko pomeni, da so ustavno sporni tudi vsi izvoljeni organi državne in lokalnih oblasti, ki so izvoljeni po tem ustavno in demokratično invalidnem sistemu.
    Namesto volivcev namreč po tem ustavno spornem sorazmernem volilnem sistemu dejansko izbirajo in odločajo najožji organi političnih strank, ki po svojih pristran(kar)skih prednostnih kriterijih sestavljajo kandidatne liste, medtem ko volivci lahko le pasivno potrjujejo oz. podpirajo vnaprejšnje odločitve strankarskih vrhov.
    Posledica te zdaj tudi s strani Ustavnega sodišča RS uradno priznane neustavnosti in nedemokratičnosti sorazmernega volilnega sistema je neustavna in nedemokratična oblast strankokracije (se pravi prvakov in vodstev parlamentarnih strank vladajoče koalicije) in ne oblast pluralne parlamentarne demokracije oz. od volivcev neposredno izvoljenih poslancev, h kakršni nas zavezuje in kakršno zagotavlja veljavna Ustava RS.
    Posledica pa je tudi ustavno in demokratično sporna in nedopustna neenakost in neenakopravnost državljanov, saj so po obstoječem krivičnem sorazmernem volilnem sistemu glasovi enih volivcev do 4 krat več vredni od glasov drugih volivcev ter je za izvolitev enih poslancev potrebno zbrati do 4 krat več glasov kot za izvolitev drugih.
    Kar je ustavno nedopustna sistemska neenakost, neenakopravnost in diskriminatornost veljavnega sorazmernega volilnega sistema, iz katerega in po katerem preprosto ni mogoče izvoliti ustavno korektno legalne in legitimne zakonodajne ter posredno tudi ne izvršne veje oblasti.
    Ustavno sodišče RS zaradi golega političnega pragmatizma in oportunizma ni smelo izreči, da imajo v RS ta čas zaradi ustavno in demokratično spornega sorazmernega volilnega sistema in iz njega porojene neustavne in nedemokratične (nad)oblasti nelegalne in nelegitimne strankokracije polno ustavno in demokratično legalnost in legitimnost le javni funkcionarji, ki so izvoljeni po ustavno in demokratično nespornem dvokrožnem večinskem volilnem sistemu – torej Predsednik RS in vsi župani mestnih občin ter ostalih lokalnih skupnosti oz. občin.
    Težko je sicer verjeti, da si bodo prvaki vladajočih političnih strank, ki že vse od osamosvojitve zavestno in sistemsko zlorabljajo sorazmerni volilni sistem za pristran(kar)sko oblast strankokracije nad ustavno zagotovljeno, a nerealizirano parlamentarno demokracijo, zdaj nenadoma odstopili od neustavno prisvojenih privilegijev in prepustili izvolitev poslancev in svétnikov res volivcem. A če Marjan Šarec, Dejan Židan, dr. Miro Cerar, Alenka Bratušek, Karl Erjavec in Luka Mesec kot prvaki vladajoče koalicije in Janez I. Janša, Matej Tonin in Zmago Jelinčič Plemeniti kot prvaki opozicijskih parlamentarnih strank tega ne bodo pripravljeni ali sposobni storiti, bo še naprej upadalo zaupanje v obstoječi politični sistem in politične stranke ter bo posledično tudi volilna udeležba vse nižja. Kar pomeni, da bo tudi legalnost in legitimnost državne in lokalnih oblasti vse bolj ustavno in demokratično vprašljiva in sporna.

    • Sorazmerni sistem ni nič ustavno sporen, pač pa celo ustavno zapovedan (in to je z odločbo potrdilo tudi ustavno sodišče)! 5. odstavek 80. člena ustave namreč pravi: “Poslanci (…) se volijo po načelu SORAZMERNEGA PREDSTAVNIŠTVA (…)”

      Ne bi škodilo, če bi si včasih pogledal ustavo.

  3. Pa še en dobronameren komentar uredništvu Domovine: zgolj za spremembo volilnih okrajev tako, da bi bili vsi približno enako veliki, ni potrebna dvotretjinska večina; bi pa bila ta potrebna za uvedbo preferenčnega glasu.

  4. Volilni sistem v REPUBLIKI SLOVENIJI bi moral biti tak,da na volitvah slovenske domosranske stranke ne bi smele nastopati,pa tudi preprečiti infiltracijo idej, slovenskih domosranskih strank ,v druge stranke.

    • Dzi nu nje ja,ti si želiš leninsko diktaturo lumpenproletariata,kar me niti ne preseneča.Če si res bivši major,je toliko bolj razumljivo.Vendar boš težko prišel do takega razpleta.
      In veš zakaj ? Ne daješ nobenega upanja.Vse,česar si se lotil ti in tvoja organizacija je “zgrmelo”,razpadlo !
      Ni lepo tako govoriti o “domosrancih”,ker še danes od njih živiš !

  5. Levica ima skupaj z Novo Slovenijo ustavno večino, zato bo, če sploh bo, dopolnila volilni sistem tako, da bo omogočila še večjo razpršitev volilnih glasov.

  6. Dvig praga vstopa stranke v parlament pomeni, da bodo prišle vanj le tiste, ki imajo zadaj kapital v davčnih oazah, s katerim bodo plačale volilni marketing profesionalnim, najdražjim svetovalcem in izdelovalcem tegamarketinga v medijih, civilni družbi itd in poleg tega še tiste, ki imajo svojo civilno družbo financirano z državnim denarjem, namenjen za t.i. nevladne organizacije.
    “mačka miško, miš pšenico…pod goro, pod to goro zeleno…”

  7. Spremembe so nujne,zaradi nevzdržnega stanja.Vsako delno spreminjanje sistema volitev v DZ ne reši problema. 80.člen Ustave je jasen.Bistvenega ne dopušča. Večinski sistem je možen le z bistveno spremembo Ustave.In to bi morali storiti.
    Večinski sistem je jasen in preprost.Razume ga vsak.Dva kroga,tisti,ki v prvem krogu doseže 50 % in en glas je poslanec.Kjer takšnega ni, se zgodi drugi krog. V drugem krogu sta prva dva iz prvega kroga.Zmagovalec v drugem krogu je poslanec. Nobenega problema!!!
    Druga možnost je proporcionalni sistem z absolutnim preferenčnim glasom in 5% pragom za stranke.Večji kot je prag,več glasov gre “neznano” kam.V resnici se ve,tistim listam,ki presežejo volilni prag.Tudi zato volivci ne gredo na volitve,ker gre njihov glas tistim,ki jih ne želijo voliti.
    Levica in leve stranke si ne želijo večinskega volilnega sistema,ker se bojijo.Podobno se bojijo sistema z absolutnim preferenčnim glasom.Odpadel bi kdo od pomembnih!
    Najmanjši “skupni imenovalec” za spremembo bi morala biti ukinitev volilnih okrajev.In 5 % volilni prag!!
    Absurdno je,da imamo v DZ poslance s 5000 glasovi in poslance s 300 glasovi.Oboji imajo “enako težo”.Norost!!

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime