Obdavčitev delitvene ekonomije: tako razmišljajo Skandinavci, kako pa pri nas?

Sam termin "delitvena ekonomija" se je prvič pojavil med računalniškimi navdušenci na začetki tega stoletja. Najprej je pomenil brezplačno deljenje večinoma intelektualne lastnine, kasneje pa se je preselil še v realno gospodarstvo.

Najpogosteje se izraz delitvena ekonomija uporablja, ko govorimo o delitvi stanovanja in prevozov. Airbnb in Uber - število tistih, ki se ukvarjajo z delitveno ekonomijo, kot tudi uporabnikov le-te, v Evropi vsako leto naglo narašča, tudi v Sloveniji, kjer se je razvil svojevrsten primer - Prevozi.org. 

Gre za nov poslovni model, ki se ga poslužuje čedalje več ljudi. Po Gaudinu (2016) gre predvsem za transakcije, ki potekajo po načelu "enak z enakim" (peer-­to-peer), oziroma enega uporabnika spletne platforme z drugim. Ti takšno vrsto služenja denarja uporabljajo namesto redne oblike zaposlitve ali pa da zaslužijo nekaj "za zraven".

Vsekakor imajo takšne spletne platforme pozitivne posledice:  ponujajo možnost zaslužka tudi tistim, ki nimajo posebnih znanj ali izobrazbe ter so na "navaden način" težko zaposljivi.

Vendar so tu tudi negativni učinki: zakonodaja evropskih, pa tudi drugih držav, le-tem ni prilagojena. Tako nastajajo problemi glede obdavčitve takšne vrste prihodkov, zatakne pa se tudi pri socialnem varstvu, pravicah delavcev ter pri varstvu potrošnikov.

Delitvena ekonomija dosega med vsemi drugimi viri prihodkov najvišjo rast, piše EU Observer. Na Finskem je lansko leto delitveni trg znaša nekaj malega več kot 100 milijonov evrov, po napovedih pa pričakujejo da bo ta vrednost leta 2020 presegala 1,3 milijarde evrov, kar predstavlja več kot 1200-odstotno rast.

Luknje v  zakonu

Ko pride do obdavčevanje prihodkov, je naloga državljanov, da le-te prijavijo sami. Mnogi tega ne storijo - ali niti ne vedo, da morajo to storiti, ali pa ugotovijo, da država le stežka odkrije ta njihov zaslužek. Slednje drži.

Platforme svojih uporabnikov ne smatrajo za uslužbence, tako njihovih dohodkov same ne prijavljajo, niti ne posredujejo podatkov državnim organom na kakšen drug način.

To ni problem zgolj  tistih platform, ki se ukvarjajo z delitveno ekonomijo, marveč tudi na splošno: Sem spada na primer sistem PayPal, kar vključuje tudi finančna sredstva, pridobljena s strani sponzorjev na najrazličnejših "lyfestyle" blogih, Instagramih in drugih družbenih omrežjih ter prihodke s kanalov, kot je na primer Youtube. Plačevanju davkov se tu z lahkoto izognejo tudi igralci spletnega pokra ter podobnih iger.

Kako je na severu?

"Vse nordijske države imajo relativno visoke davčne stopnje, s katerimi lahko pokrijejo socialo in se tu soočajo z enakimi problemi," je za EU Observer pojasnil Bjoern Fritjofsson, višji svetovalec Nordijskega sveta ministrov ter dodal, da je neprijavljanje prihodkov s spleta pogost pojav.

Davčni strokovnjaki iz vseh nordijskih držav se tako strinjajo, da bi bil potreben večji pritisk na platforme, kot so Arbnb, Uber in Youtube, da podajo informacije o zaslužkih njihovih uporabnikov. Poleg tega si države prizadevajo vzpostaviti mrežo uradnikov in strokovnjakov, ki so se specializirali ravno za področje ekonomije spletnih platfom.

Uberjev sedež za Evropo se nahaja na Nizozemskem in z uporabo podatkov, ki so jih pridobile nizozemske oblasti, je strokovnjakom na Danskem uspelo identificirati več kot 1.800 voznikov Uberja (za leto 2015) ter jih obvestilo, da morajo prihodke prijaviti.

V tej skupini so nato več kot 500 voznikom spremenili njihov izračun dohodnine, od tega jih je med drugim več kot 180 z vožnjo Uberja zaslužilo več kot 11.000 evrov.

Razkritje podatkov s strani Uberja je bilo enkratno dejanje in je bilo posledica pritiska Evropske unije na podjetje.

Vendar so zgoraj omenjeni podatki zgolj kaplja v morje, saj se nanašajo zgolj na eno platformo, le te pa rastejo kot gobe po dežju - na Nizozemskem so jih lani našteli kar 142. Večina od njih je registrirana zunaj EU, kar pomeni da jih države po trenutni zakonodaji ne morejo prisiliti, da bi same izdajale podatke.

Rebecca Filis s švedskega davčnega urada pravi, da je problem državna davčna zakonodaja, katere temelji so bili napisani pred skoraj sto leti.

"Večina nordijskih držav poskuša prilagoditi svoje zakone tej delitveni ekonomiji. Vendar bolj ko razmišljam o tem, bolj se mi zdi, da pri vsem tem ne gre zgolj za delitveno ekonomijo. Razmišljati moramo širše, gre za digitalizacijo in globalizacijo ekonomije," pravi strokovnjakinja in dodaja, da so potrebne definicije novih pojmov, kot je na primer "digitalni zaposlovalec".

Podobno na severu ugotavljajo, da s takšnim novim načinom zaposlovanja ne obstaja varstvo pravic potrošnikov, kot ga poznamo danes, vendar to povzroča izjemno malo problemov zaradi ocenjevalnega sistema (ponavadi ponudnikov in porabnikov), zavarovanja in varnega plačevanja, ki ga takšne platforme imajo.

Je pri nas drugače?

V Sloveniji sta od tujih najbolj znana in tudi v medijih izpostavljena Airbnb in Uber (ki je napovedal prihod), od domačih pa sta priljubljeni platformi še Prevozi.org in Najel.bi, zadnje čase se pogosto omenja tudi Avant2Go.

Problemi, ki pridejo s to obliko dela, torej obstajajo tudi pri nas. Vendar na naši Finančni upravi v nasprotju z Nordijskimi državami ocenjujejo, da posebne rešitve na področju davkov zaradi delitvene ekonomije niso potrebne.

In kako se takšne storitve obdavčuje pri nas? "Oddajanje sob ali stanovanj preko Airbnb se iz davčnega vidika obravnava kot dohodek iz opravljanja dejavnosti sobodajalstva ali kot dohodek iz oddajanja premoženja v najem. Pri Dodaj v slovar dejavnost nastanitve gostov opravljajo fizične osebe in sodi pod Zakon o gostinstvu," piše Manca Borko Grimšič na Data.si.

"Sobodajalci morajo pri tem izpolnjevati tudi nekatere druge zahteve – imeti pridobljeno uporabno dovoljenje za nepremičnino, izpolnjevati minimalne tehnične pogoje, pridobiti soglasje etažnih lastnikov za opravljanje dejavnosti sobodajalstva, urediti stanovanje v skladu s Pravilnikom o merilih in načinu kategorizacije nastanitvenih obratov, prijavljati goste na policijsko postajo, ipd. Prav tako lahko oddajajo največ 15 sob za največ 5 mesecev na leto."

Kompleksnost postopka pa se tu ne konča in če količino papirologije postavimo zraven že zgoraj omenjenega nepošiljanja podatkov s strani platform, mora ni presenetljivo, da se zna kakšen Slovenec odločiti, da takšne vrste prihodkov ne bo prijavljal. Pravzaprav je takšnih kar veliko. V primeru Airbnb po ocenah okrog 80 %.

Rešitev - pavšalna obdavčitev

Dr. Marko Pahor z ekonomske fakultete za Finance piše, da je "delitvena ekonomija moteča za davčne organe posamezne države, ker ne vedo dobro, kako naj te nove oblike dejavnosti sploh obdavčijo. Tu so prave pojavne oblike delitvene ekonomije, kot je na primer ponujanje prevoza prek platforme prevozi.si ali oddajanje sobe prek Airbnb, bolj moteče kot pa konkurenca s klasično storitvijo. Prevoznik na Uberju se mora nekako pravno organizirati – kot d. o. o. ali kot s. p., davčni organi vedo, kaj z njim. Zasebnik, ki prevaža v svojem avtu, ker se pač nekam v vsakem primeru pelje, ali pa nekdo, ki oddaja svojo sobo – ta pa ni pravno organiziran, prihodek ni prijavljen in zato je moteč."

In kakšne rešitve vidi profesor? "Če že morajo to nekako urediti, bi lahko tovrstne primere reševali pavšalno, podobno kot se ureja domača žganjekuha. Vsak, ki bi se želel ukvarjati z delitveno ekonomijo – prevozi, oddajanjem sobe ali čim podobnim –, bi plačal pavšalni znesek nekaj deset evrov, stvar bi bila urejena, nekaj davčnih prihodkov bi se nateklo, ob dovolj nizkem pavšalu pa tudi nikomur ne bi bilo zares v interesu skrivati dejavnosti," poda svoje mnenje Pahor.