Obama v ZN: za rešitev vojne v Siriji tudi z Rusijo in Iranom.

Uredništvo
0

Vladimir Putin in Barack Obama se bosta danes prvič po dveh letih sestala v New Yorku ob 70. zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov.

Tudi tokrat imata voditelja različne prioritete. Putin bi se rad osredotočil na krizo v Siriji ob kateri Rusija prevzema pobudo, medtem ko je Obami prioriteta konflikt v Ukrajini. Njuno srečanje bo trajalo približno eno uro, sklicano pa je bilo na pobudo Rusije, z namenom pogovora o krizi v Siriji.

Rusija prevzela pobudo v Siriji, a potrebuje pomoč

Rusija se vpleta v vojno v Siriji, ki je do sedaj za seboj pustila 250.000 mrtvih in milijone beguncev, začela pa se je marca 2011. Rusija je nedavno vzpostavila linijo orožja, vojakov in oskrbe z letališčem v bližini sirskega obalnega mesta Latakia, kar ZDA vidijo kot pripravo na vzpostavitev vojaške baze. Iz Moskve so te navedbe zanikali, a dejali, da si Rusija prizadeva pomagati sirskemu predsedniku Baširju Al Asadu v boju proti Islamski državi.

Putin vztraja pri pravici sirskega naroda do samoodločbe in ponuja svojo strategijo za zmago IS po tem, ko je bil ameriški poizkus urjenja Al Asadovih nasprotnikov zoper boj proti IS po Putinovih navedbah neuspešen. Putin si prizadeva za sodelovanje in vzpostavitev koalicije z Zahodom, saj bi to precej izboljšalo možnosti za uspeh operacije.

Na strani Al Asada so trenutno Rusija, Iran in Hezbolah, na strani upornikov pa koalicija pod vodstvom ZDA (Belgija, Kanada, Danska, Nemčija, Francija, Italija, Nizozemska, Norveška, Portugalska, Španija, Turčija, Velika Britanija, Bahrajn, Jordanija, Maroko, Katar, Savdska Arabija, Združeni arabski emirati, Avstralija, Nova Zelandija, Singapur). Za sodelovanje z Al Asadom za rešitev sirske krize pa sta se zavzela tudi nemška kanclerka Angela Merkel in turški premier Ahmet Davutoglu.

Kratka priložnost za otoplitev odnosov

Rusko-Ameriški odnosi so se občutno ohladili ob začetku konflikta v Ukrajini marca 2014, saj so ZDA pa tudi mnoge druge zahodne države zaradi trditve, da Rusija podpira upornike v vzhodni Ukrajini zanjo uvedle gospodarske sankcije. Rusija še vedno odločno zanika, da je vpletena v konflikt v Ukrajini, sankcije in ostre kritike Washingtona pa razume kot poizkuse spodkopavanja Rusije in oblasti Vladimirja Putina.

Obama bo to srečanje verjetno uporabil tudi za to, da Rusijo ponovno opomni, kako pomambno je spoštovati zaveze, sprejete v okviru sporazuma v Minsku, ki se nanašajo na mednarodne sporazume in pozivajo k prekinitvi ognja in mirnemu reševanju spora z dialogom.

Zadnjič, ko sta se Putin in Obama srečala v živo, se je to zgodilo lani novembra na vrhu Azijsko-Pacifiškega gospodarskega sodelovanja v Pekingu. Od takrat sta le še trikrat govorila po telefonu, zato je današnje enourno srečanje priložnost za otoplitev odnosov.

Dialog da, napredek težko
Enourno srečanje predsednikov svetovnih velesil, ki vsaka zase stojita na svojih bregovih je priložnost za dialog.

Hkrati pa je skoraj nemogoče pričakovati, da bi to kratko srečanje pripeljalo do konkretnih rešitev in povezovanja v boju zoper Islamsko državo in napredka pri reševanju konflikta v Ukrajini, kljub temu, da del Zahoda podpira sodelovanje z nehumanim režimom Baširja Al Asada.

Pred težko pričakovanim osebnim srečanjem med Putinom in Obamo je slednji v nagovoru generalne skupščine Združenih narodov sirskega predsednika Asada označil za tirana, ki bombardira lastno ljudstvo in izpostavil, da se mora Sirija nujno obrniti stran od njegovega režima.

Obenem je Obama pozval mednarodno skupnost k skupnem prizadevanju za poraz Islamske države ter dodal, da so za končanje vojne v Siriji ZDA pripravljene sodelovati s katero koli državo, vključno z Rusijo in Iranom.

Kot odličen zgled, kaj se da doseči z mednarodnim sodelovanjem in sledenjem načelom diplomacije, je izpostavil sklenitev zgodovinskega sporazum o iranskem jedrskem programu.

Glede odnosov med Rusijo in Ukrajino je Obama dejal, da svet ne more zgolj nemo opazovati, kako se krši ozemeljska suverenost Ukrajine. “Če se to v Ukrajini dogaja brez posledic, se lahko zgodi katerikoli državi, katere predstavniki sedijo danes v tej skupščini”, je še dodal ameriški predsednik.

Glede odnosov s Kubo verjame, da bo ameriški kongres prej ali slej odpravil embargo na kubanske izdelke.

 

 

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime