Ob ravnatelju iz Prebolda se moramo vprašati, koliko znanja imajo učitelji in s čim polnijo glave našim otrokom

Milena Miklavčič
Foto: Storyblocks
Zahvaljujem se za vašo podporo zavzemanju za otroke, učence in dijake ter tudi podporo meni v vlogi ravnatelja. Najbolj me veseli, ker srečujem vedno več ljudi, ki ste pravno poučeni in se ne pustite zmesti v časih kapitalizma, ki živi od povzročanja občutka neprekinjene krize, s ciljem povečevanja kapitala v rokah manj kot 0,1 odstotka prebivalcev te čudežne kroglice, ki jo imenujemo planet Zemlja.
/Peter Žurej, FB/


Zadnje tedne se zdi, kot da so tisti, ki vidijo na vsakem koraku marsovčke in fašizem in oni, ki se pred njimi branijo, zakopali bojne sekire. Rokave so namreč zavihali cepljeni in necepljeni, in to zelo glasno, brezobzirno in tudi nekulturno. Zanimivo je, da so se tako imenovani ''levi in desni'' v tem boju precej pomešali med seboj. Med njimi so tako dvojni doktorji znanosti, zdravniki, učitelji, politiki, frizerke, kot tudi fitnes trenerji, sindikalisti... Naletimo še na pravnike, a ti so, malo za šalo, malo zares, v anticepilskem gibanju bržkone odkrili zlato jamo.

Bilo bi zelo narobe, če bi se pustili prepričati, da je preboldski ravnatelj Peter Žurej jagoda na torti tistih, ki so prepričani, da je "zemlja ploščata."

Žal ni. Po spletu naključij je postal vrh ledene gore, ob kateri se resno sprašujemo, kaj vse se skriva podnjo. Marsikomu, ki mu v teh čudnih časih še uspeva ohranjati zdrav razum, je nedojemljivo, s koliko samooklicanimi strokovnjaki, ki delijo svoja prepričanja po forumih, facebook skupinah in različnih ''duhovnih'' skupinah, dihamo isti zrak! Fanatično zastopajo svoja stališča in živ bog - niti znanost - jih ne morejo prepričati, da se motijo. Čudi se tudi Tadej Golob, saj pravi:''Mislil sem, da je to neka sekta, zdaj pa vidim, da jih je pol države in da so med njimi tudi moji znanci. Poskušal sem najti neko povezavo med vsemi temi ljudmi, ki so anticepilci, ampak je preprosto ne najdem.''


Posnetek komentarja Milene Miklavčič je na voljo na koncu prispevka.




Ni edini. Kako je mogoče, da so njihove ideje izbruhnile prav sedaj, ob čisto napačnem času?

Se je njihovo ''gibanje'' začelo že pred več kot štirimi desetletji, ko jim je Strehovčev Jožko čez poletje oddajal kozolec, ki ga je imel na jasi sredi gozda? Tja gor so hodili objemat drevesa ali pa so ves ljubi dan ležali v praproti, prepričani, da vase - iz zemeljskih globin, ''vlečejo'' najčistejšo možno energijo? Se je nadaljevalo z zdravilci, ki so, podobno kot pred 23 leti Kitajka  Aiping Wang, ''pomagali'' širokim ljudskim množicam, da so ''ozdraveli'' brez pomoči uradne medicine? Ali so se somišljeniki našli ob vznožju bosanskih piramid?

Spomnim se primerov, ko so zdravilci "zdravili" kar preko računalniškega ekrana in telefona. Celo zlomljeno nogo fantu, ki sem ga osebno poznala. Koliko je onkoloških bolnikov, ki so opustili uradno medicino in so se raje zdravili z zdravilnimi napitki, polaganjem gline in podobnim? Bolj, kot je bil lečeči zdravnik nedostopen ali celo aroganten, bolj so se ljudje v stiski zatekali k šarlatanom.

Poznam posameznike, ki nimajo za kruh, a preko interneta od bogvekje naročajo ''zdravila'', kreme in napitke za bolezni, o katerih njihov lečeči zdravnik noče slišati ali pa se nanje ne ''spozna''. Na različnih slovenskih TV kanalih že leta vrtijo oddaje, ki so namenjene ''samoozdravljenju'' brez pomoči medicine. Čisto nedolžen klik na katero koli internetno stran vam med reklamami ponudi na desetine variant verovanja v ''ploščato zemljo''.

Verjetno se še spomnite pretresljivih zgodb o starših, ki so svoje otroke sami ''zdravili''? Še več: medicinsko pomoč so poiskali šele, ko je bilo prepozno. V Sloveniji deluje neugotovljivo število skupin, ki jih veže duhovno prepričanje, da je zanje dobro le tisto, kar je ''naravno''. Zdravstvene, osebne, tudi psihične težave, pa rešujejo v sozvočju z naravo.

(Nad)naravno močnejši od virusa


Življenje, ki ga živimo, ni lahko. Preveč ljudi je, ki bremen, ki jim jih nalagajo čisto vsakdanje obveznosti tako doma kot v službi, preprosto ne zmorejo nositi. Namesto da bi iskali rešitve, začenjajo verjeti v nadnaravno.

Moj FB – prijatelj mi je pred dnevi napisal:''Covid mi ne more priti do živega, ker zdravo živim, se zdravo (vegansko) prehranjujem, v srcu nosim samo pozitivno naravnane misli.'' Njegovo zavajajočo objavo, ki je čez noč doživela več kot dvesto všečkov, sem naslednje jutro izbrisala.

Peter Žurej je predstavnik vseh tistih, ki dvomijo o znanstvenih dokazih o obstoju virusa. Njegovi somišljeniki so med drugim tudi trdili, da bo čip, ki so nam ga pri cepljenju vsadili pod kožo, eksplodiral 23. oktobra. Po neki drugi teoriji nam preko cepljenja sledi tajna policija, ki ve za vsak naš korak. Kako ne bi ''Petri Žureji'' rasli kot gobe po dežju, če je še ena od zdravnic iz okolice Ljubljane ''dokazala'' vsebnost težkih kovin v cepivih in hude nevarnosti PCR testov?

Ob primeru te zdravnice se vprašam, kako lahko zaupamo zdravnikom, če nekateri med njimi ne poznajo niti naprav in postopkov, o katerih obveščajo javnost?

So učitelji še učitelji?


Slovenija je ne le zaradi anticepilcev tudi zaradi nasilnežev, pred katerimi tudi Triglav ni več varen, postala opravilno nesposobna država. Represivni aparati, ki bi morali zagotavljati varnost, so se potuhnili. Še huje: imamo občutek, da lahko nekateri nekaznovano počnejo vse, kar se jim zahoče. Veste, to ne vpliva dobro na večino (manjšino?), ki ji je mar!

Po drugi strani smo se tisti, ki nam je mar, umaknili in utihnili. Nasilja, žal, ne prenašamo dobro.

Ob zadnjih dogodkih iz Prebolda v javnosti pogrešam več polemik o učiteljih, ki učijo naše otroke. Kakšno šolo imamo? Koliko znanja imajo učitelji? Kaj, če s svojimi zgrešenimi teorijami polnijo glave tudi otrokom? Kdo v tej državi lahko staršem zagotavlja, da v razredu ne mešajo jabolk in hrušk? Rečeno po domače- svojega intimnega prepričanja s stroko?
 Če je dotični ravnatelj od svojega ministrstva terjal znanstvene dokaze o virusih kot povzročiteljih bolezni, kje piše, da ne bo nekdo drug že jutri zahteval dokazov, da otročičkov ne nosijo štorklje?

Če je dotični ravnatelj od svojega ministrstva terjal znanstvene dokaze o virusih kot povzročiteljih bolezni, kje piše, da ne bo nekdo drug že jutri zahteval dokazov, da otročičkov ne nosijo štorklje? Tolaži me misel, da je bil do kolega precej kritičen tudi predsednik združenja osnovnošolskih ravnateljev Gregor Pečan.

Dušan Merc, upokojeni ravnatelj OŠ Prule, pa je bil v pogovoru na 24 ur zvečer zelo oster:«… "gospod Žurej nima kaj zagovarjati ali česa ne zagovarjati. Mora ukrepati tako, kot se od njega zahteva, in zahteva se z odloki in zakoni. On je tam, da se organizira pouk in ni potreben njegov komentar o znanosti, ki je verjetno ne razume. Tudi, ko mu povedo dovolj jasno in razločno, še vedno ni razumel." Opozoril je tudi, da so proticepilci ''otroci permisivne vzgoje, ki se vedejo kot petletni otroci, ki jim nobena razlaga ni dovolj. Oni mislijo, da morajo razumeti. Ni jim treba razumeti, tako kot nam ni treba razumeti neskončno veliko stvari. Ne zanima jih, da bo zdravstveni sistem pokleknil in bo na koncu vse kot v Kabulu.''

Premalo se zavedamo, da gre pri četrtem valu za biti ali ne biti. Odločamo se med sebičnostjo in solidarnostjo. Moji učitelji bi se, če bi vedeli, kaj se v njihovem fohu dogaja danes, obračali v grobu.

Moči, ki jo imajo anticepilci bi se morala zavedati zlasti politika, če, seveda, ne želijo, da se zgodi še kakšen ''referendum o vodi''. Zdrava pamet je namreč danes redka dobrina.

https://twitter.com/ursicdomen/status/1432028564950556673




Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Divje narave se ne da ukrotiti na globalni ravni. Lahko se ji le pametno prilagodimo in jo lokalno ukrotimo
  • 13. 08. 2023
Ambrožev most kot manifest za novo ekonomsko liberalno politično gibanje? Ja in ne.
  • 13. 08. 2023
Podjetnik Tone Oblak ml.: "Slovenci smo v Argentini znani po pridnosti, odgovornosti in iznajdljivosti."
  • 16. 06. 2023