Ob odkritju novega dokumenta s šokantno vsebino: zakaj zgodovina »ni zanimiva«

Tino Mamić
34
Tino Mamić

Zanimivo, da mnoge novice v Sloveniji postanejo novice šele, ko jih objavijo v tujini. Zaradi hlapčevskega kompleksa je nekaterim pač vse, kar prihaja iz belega sveta, bolj kredibilno.

Tokrat je novica prišla iz Belega Grada. Beligrada, kot so naši predniki imenovali našo nekdanjo prestolnico. Ali Beograda, kot smo začeli mesto imenovati skladno z izvirnikom. In pozabili naš izvorni izraz. Tako kot Kelmorajn, Turin in Trident. In tako pospešeno pozabljamo Carigrad in Kompostelo. In bomo prej ali slej pozabili tudi na Dunaj in Trst. Pa to le mimogrede.

Iz Ljubljane v Beograd in nazaj

Vrnimo se v Beligrad. Tam v srbski prestolnici na sotočju Save in Donave je v dnevniku Blic izšel članek o dveh dokumentih, ki dokazujeta sistematičen poboj slovenskih civilistov s strani slovenske partizanske vojske. Pa ga je praktično prepisal znani novinar nekega slovenskega portala (to pove veliko o kakovosti slovenskega novinarstva) in po spletnih družbenih omrežjih je potem vsebina hitro obkrožila Slovenijo.

Večinoma samo na spletu, kajpada, saj imajo dominantni mediji tovrstne teme za drugorazredne. Večjo pozornost je doživela le oddaja VV Faktor na TV3, ki se teh tem ne boji kot Lidl križa. Pardon, kot hudič križa.

Bo kdo mislil, da so dokument odkrili v srbskih arhivih, ki hranijo marsikaj, česar slovenska politična oblast noče vedeti. In si zato zelo medlo prizadeva, da bi arhivsko gradivo o naši zgodovini prišlo nazaj domov. A dokumenta niso našli v Beligradu ob Donavi, ampak v belem mestu ob Ljubljanici.

Našel ga je slovenski zgodovinar, ki ga je posredoval srbskemu časniku. Doma namreč zanj ni bilo prostora.

O komunističnih umorih se otroci v naših šolah ne učijo. Učijo se samo o junaštvih partizanov in izdajstvu domobrancev.

Pred parlamentom imamo kip morilca

Če smo natančni, gre za dva dokumenta. Eden je bil pri nas že objavljen. Našel ga je zgodovinar dr. Mitja Ferenc. Prvi ga je objavil na Televiziji Slovenija dr. Jože Možina. V njem Edvard Kardelj, podpredsednik jugoslovanske komunistične vlade, ki jo je vodil Josip Broz Tito, skorajda dva meseca po koncu vojne ukazuje, naj »pohitijo s čiščenjem«.

Ker mlajše generacije ne vedo, kdo je bil Kardelj, naj omenim, da njegov velikanski kip stoji na Trgu Republike pred slovenskim parlamentom. Pokopan pa je kar v parku tik ob parlamentu.

Kardeljev ukaz je naslovljen na Borisa Kidriča, ki je 5. maja 1945 postal prvi predsednik slovenske komunistične vlade. Ker mlajše generacije ne vedo, kdo je bil Kidrič, naj omenim, da je njegov velikanski kip stoji pred palačo slovenske vlade.

Brutalnost v slogu Islamske države

Klik za ogled dokumenta
Klik za ogled dokumenta, pod katerega je podpisan Edvard Kardelj

Drugi dokument pa doslej širši javnosti ni bil poznan. Napisal ga je isti Kardelj, drugi mož za Titom, že leta 1943, sredi vojne. V njem natančno pravi, koga je treba likvidirati. Tudi simpatizerje partizanov, če so preveč inteligentni. Kar cele družine. Tudi če so med člani otroci. Tudi, če je v družini samo en nasprotnik režima, je treba pobiti vso družino. Temu se ne reče uboj ali usmrtitev. Tudi poboj ne. Ustrezna beseda je samo umor. Izvajalec in naročnik umora pa je morilec. Tako kruti so danes le še v Islamski državi.

Klik za ogled dokumenta s podpisom Borisa Kidriča iz leta 1941
Klik za ogled dokumenta s podpisom Borisa Kidriča iz leta 1941

Dokument v celoti še ni objavljen, zato vnaprej ni mogoče zagotoviti njegove pristnosti. A vendar si lahko ogledamo še en podoben dokument, iz leta 1941, ki ga je na to temo napisal Boris Kidrič, šef slovenske Osvobodilne fronte (OF). Tudi ta razkriva glavni namen partijske elite, ki ni bil uničenje okupatorja, ampak demokratičnih Slovencev.

O tem se otroci v naših šolah ne učijo. Učijo se samo o junaštvih partizanov in izdajstvu domobrancev. Glede povojnih pobojev zato večina Slovencev meni, da je treba »pozabiti, kaj se je dogajalo in se obrniti v prihodnost«. So bili »pač taki časi«.

Dokumenta kažeta brutalnost komunistov, ki so prevzeli oblast. Zato ni nič čudnega, da njihovi duhovni nasledniki, levičarski politiki in novinarji, kažejo tako verbalno brutalnost še dandanes.

Ljudje smo pa – tiho

Tujca bo začudilo, koliko imamo v državi še vedno ne le kipov, ampak tudi trgov in ulic, ki so poimenovani po ljudeh, ki so odgovorni za smrt več tisoč Slovencev.

Še bolj pa bi ga začudilo, če bi izvedel, da so ljudje glede tega tiho, da se bojijo glasno nasprotovati, kaj šele protestirati.

Print Friendly, PDF & Email
DELI

KOMENTARJI: 34

  1. Zakaj se ljudje neupajo izpostavit? mislim, da je povsem jasno – bojijo se sodstva, ki ga vodijo pripadniki nekdanjih komunistov in na ta način branijo svoje privelegije.

  2. Tisti, ki v Sloveniji opozarjajo na krivice, povzročene slovenskim državljanom po drugi svetovni vojni, so pogosto obsojeni na sovražni govor. Tudi če javno molijo za nerojene otroke s tem psihično in sovražno pritiskajo osebe, ki želijo splaviti. Pluralnost ni dovoljena. Izražanje lastnega mnenja, ki ni v skladu z levičarskim Mirovnim inštitutom, omejuje človekove pravice drugače mislečih levičarjev.
    Vzdušje v Sloveniji postaja hujše, kot v času komunizma. Ta je dopuščal še neko pluralnost, kot ga je oznanjal pokojni naslovni škof Vekoslav Grmič. Danes bi moral paziti na to, kaj govoriš. Po drugi svetovni vojni se je pogosto dogajalo, da je nekdo izginil, ker je nekaj rekel. Izgleda, da so začeli iz groba vstajajo vojni zločinci kot so Kardelj, Kidrič, Tito, ki so se preselili na Mirovni inštitut, saj obstaja velika grožnja, da bodo zaželi ljudje izginjati, če bodo nekaj rekli ali blagoslovili.

  3. Za to Kardeljevo depešo so zagovorniki domobrancev že pred leti na forumih priznali, da je ponaredek.
    Že po dikciji v smislu. ”Pobijte vse, Bog bo že prepoznal svoje”, se vidi, da jih ni pisal komunist, ampak eden iz druge strani.

    • Če nisi dobro prebral, gre za več dokumentov, ki govorijo podobno. Zdaj predstavljajo samo enega izmed njih. So različno datirani, ker se nanašajo na različna obdobja vendar med ali takoj po drugi svetovni vojni.
      Drugače pa se pristnost takšnih dokumentov ne preverja na forumih temveč z zgodovinskimi viri. Vsekakor tudi tvoj argument zame ni ok, ker je bilo in še vedno je med komunisti ogromno ljudi, ki govorijo ”o moj bog” ali pa kašne drug značilen govor, ki bi ga lahko hitro postavil v drugačno luč, kot v resnici je.
      Je pa dejstvo, da je bilo že pred 1942 in pred ustanavljanjem vaških straž zgodovinsko potrjenih več političnih in ideoloških umorov s strani komunistov. Tako da se ne bi čudil, da so dokumenti, omenjeni v članku, resnični.

      • Upam se it stavit, da ni pristen. Če pogledate Twitter odgovor Žige Turka (v smislu: ”Ampak, delovali so pa potem, kot da bi bilo res”), je stvar takoj jasna. Potem tudi pobijanje ljudi po sorodstvenem principu kaže na krščansko in ne komunistično miselnost.
        No, ampak pustimo zgodovinarjem, da povejo svoje. Mamiću se to pri verodostojnosti morda ne bo poznalo, meni se pa bi.

        Pa menim, da glede političnih umorov pred transplantacijo MVAC v Lj. pokrajino, ki jih omenjate, ne bi smeli izključiti krščansko-socialističnega vojvodstva, ne pa da vse stranpoti proti-okupatorskega tabora pripišemo konkretno komunistom.

      • Prvi del komentarja je spet subjektiven in si ga vsak razlaga po svoje. Zame je bistveno, da zgodovina opravi svoje delo. Drugače strokovnjakov ne rabimo in lahko zadeve zaključimo. Naj si vsak v svoji sobi razlaga zgodovinska dejstva po svoje. In ne mi o komunistih, kako oni razmišljajo in kaj je za njih značilno. Gremo gledat zadnjih 50 let, pa vam dokažem, da so sposobni v eni generaciji zamenjati 3 sisteme – komunizem/kapitalizem/LGTB-izem.
        Enako je bilo tudi glede pakta Rusije in Nemčije v drugi svetovni vojni. Rusija je ta pakt priznala šele 1989, ko so objavili uradne dokumente (Poljska, Nemčija). Prej so pa vseskozi govorili, da tega ni bilo in da si zgodovinarji napačno razlagajo nekatere do tedaj znane dokumente in dejstva.
        Zato je tudi drugi del vašega odgovora subjektiven in lažen. Ve se tudi, da komunisti vse do danes niso hoteli priznati, da so bili Tigrovci in duhovščina na Primorskem bistveni del upora že precej pred njimi. Ne, oni so hoteli imeti monopol. Zakaj? Samo zato, da so lahko uresničili svojo revolucijo in pohod na oblast. Še danes se oblasti oprijemajo kot edino, za kar se jim gre v življenju. Saj vas razumem. Ideologija, v katero ste verjeli, vam je padla. Nič vam ni ostalo in zdaj rabite oblast, da bi svojo transformacijo nekako opravičili. Zato pa ste danes podpoprniki kapitalizma (če so vaši zraven), jutri LGTB, pojutrišnjem sindikatov, … Ljudje brez identitete in vrednot.

  4. Na tisoče slovenskih mladincev in tudi mladinkso je nasedlo krvoločnim poveljem in so kot prostovoljci pobiali nedolžne ljudi. Potem so morali do smrti molčati o svojih hudodelstviv. Nekateri takšni živijo še danes in vsi sopo večini mora za svoje bližnje, saj ponoči norijo , kerjih tlači mora. Pobiti se namreč maščujejo.
    Vprašajte otroke teh zločincev, kaj so počeli nihovi straši. Ne takrat ko so morili, ampak takrat, ko so postali nemočni in odvisni od svojcev. Vmes, med umori in poboji in onemoglostjopa so svoje komplekse zdravili tako, da so bili ukazovalni in na silo uganjali komunizem. To so počeli zato, ker jih je ščitila udba in JLA, zločinska armija, ki je pod poveljstvom Tita morila po vojni in svojo tradicijo ohranila do njenega popolnega propada. Pika na i je pokol v Srebrenici.

  5. Če lahko očitamo partizanski vojski, da se je spentljala z boljševiki in komunisti, lahko očitamo domobrancem, da so sklenili zavezo z nacisti in se borili proti lastnemu narodu. Vojna je vojna in vse vojne so umazane. Imamo zmagovalce in poražence. Res je, partizanski vojski lahko očitamo zločine, vendar tudi domobranci niso bili vsi svetniki, tudi oni so počeli zločine in se izživljali nad partizani, zavedne Slovence so ovajali Nemcem (kaj se je dogajalo pri Svetemu Urhu pri Ljubljani!).
    Povojni poboji nam niso v ponos, žal mi je predvsem vseh nedolžnih ljudi, ki so umrli brez sodbe. Krivi pa so tudi zavezniki, ki so zavrnili kamione s Slovenci in jih poslali direktno na morišče, v roke rabljem. Saj so lahko sumili, kaj se bo zgodilo. Če bi jih sprejeli, bi se temu lahko izognili. Oni so si enostavno umili roke! Ta del naše zgodovine je zelo žalosten!
    Zgodovine ne moremo spremeniti, lahko pa jo le sprejmemo tako kot je. Se pa včasih vprašam: Le kaj bi bilo, če bi zmagali domobranci skupaj z nacistično Nemčijo? Bi bili kaj drugačni od partizanov? Kaj bi naredili z njimi? Jih bi osvobodili? Bi bili usmiljeni? Mislim, da ne bi bili nič boljši.

      • In kaj konkretno ni res? Žal vem mnogo stvari iz prve roke. Moj tata je bil partizan, tako kot večina primorskih fantov, na to sem ponosna. Moj stari tata je končal svoje življenje v koncentracijskem taborišču Dachau (bil je samo navaden človek, kmet, ki s politiko ni imel nič). Nemci so zažgali mamino rojstno hišo (celo vas!), mama je kot mlado dekle ušla izpod strelov. Tata se je po vojni umaknil iz družbenega življenja in nam večkrat zabičal, naj pustimo politiko pri miru, ker je umazana. Tega se strogo držim.

      • Po pisanju predvidevam da ste iz Primorske. Dogajanja med vojno v pokrajinah imajo med seboj precej razlik, katere bi bilo dobro da jih poznate. Prečitajte si še o ljubljanski pokrajini, zakaj je prišlo do vaških straž itd.
        Tudi moja dva starša sta bila čisto navadna človeka. Pa sta oba precej žalostno končala.

      • Morda bi imeli poimenske spiske kdaj, kje in kako so koga ubili ter kje so jih zakopali ali pa raztrosili pepel. Kar so naredili naši svojim pa ne vemo nič, še spiskov ni kaj šele kaj drugega. Resnico ali celo potencirano resnico o nacistih in njihovih kolaboracionistih poznamo, resnice eo drugi strani pa na žalost še ne poznamo. Poglej številke kdo je v tistem času največ ljudi pobil? Na žalost ni na prvem mestu Hitler z Musolinijem vred ampak nekdo drug, ki ga zgodovinarji še vedno ščitijo.

    • Natalija govori o vojni. Natalija še vedno ne razume, da je šlo za REVOLUCIJO. Pri nas je bila prvo revolucija, potem pa 2. svetovna vojna. Če ne bi imeli revolucije, bi Slovenci preživeli 2. svetovno vojno s sorazmerno malo žrtvami. Tako pa je predvsem revolucija zahtevala toliko žrtev, da po zadnjih raziskavah manjka samo še nekaj sto žrtev do števila 100.000.
      Natalija še ne ve, da smo imeli vojno v vojni. Državljansko vojno v 2.svetovni vojni. Kajti komunisti so 2. svetovno vojno v Sloveniji in Jugoslaviji izkoristili za svoje rabote – za komunistično revolucijo. Zato toliko mrtvih!!!

  6. Natalijin tata jo hčerko UČIL, da je politika umazana. On je verjetno od blizu spoznal stvari, s katerimi se ni strinjal, bi bilo pa nevarno temu oporekat. Zato je molčal. Takih PARTIZANOV je bilo na PRIMORSKEM veliko. Primorski partizani so se res borili predvsem za SVOBODO. Toda razne TRAGEDIJE, kot so bile v Cerknem, ko je VOS pobil in vrgel v BREZNO zavedne SLOVENSKE DOMOLJUBE, je bolelo tako DOMAČINE, kot tudi partizane. Med temi pobitimi sta bila tudi dva DUHOVNIKA. Duhovnik Piščanec, je bil TRŽAĆAN, ki se je boril proti fašizmu, zato je tudi na Cerkljanskem učil otroke pri VEROUKU pisati in brati po SLOVENSKO, skratka bil je NARODNO ZAVEDEN in ljudje so ga spoštovali. Toda KOMUNISTIČNI VRH s tem ni bil zadovoljen. TRAGEDIJA v CERKNEM je bila posledica, pri kateri je ODIGRAL sumljivo VLOGO tudi 9. KORPUS. To je napisano v KNJIGI B. Mlakarja in s tem se strinja tudi J. Stanovnik. Tudi moj SORODNIK je bil takrat PARTIZAN v CERKNEM in je bil v poslopju te ŠOLE, ki so jo Nemci napadli, ko so šli SLUČAJNO mimo. Moj sorodnik pa je prav po ČUDEŽU ostal ŽIV. Vem, da so zanj doma molili in je tudi njegov 2-letni sin pomagal:”Mati Boža…., Mati Boža “! Res 95% PARTIZANOV je bilo vernih. Včasih pa so pod PRISILO morali tudi oni dati STREL. Ni bilo dovoljeno UGOVARJATI, ker je temu sledila SMRT.

  7. “Dokument v celoti še ni objavljen, zato vnaprej ni mogoče zagotoviti njegove pristnosti.” ZAKAJ dokument ni objavljen v celoti? Kaj se vsi zgodovinarji in mediji igrate s besedičenjem in objavo pol ali samo delčkov nekih dokumentov. S tem si tudi sebi nakopljete vprašanje kredibilnosti.

  8. Nikoli mi ni bilo jasno kako lahko pride, da od volivcev izvoljeni poslanci, v nadaljevanju predsedniki vlad, ministri in ne vem še kdo, ki so plačani iz javnega denarja lahko zasedajo ali sprejemajo TAJNE dokumente, ki so skriti javnosti. Tukaj se vidi kako smo volivci butasti in nas na suho………

  9. Narod ima pravico do poznavanja ZGODOVINE, tako svetle kot temne. Mislim, da imamo Slovenci zamolčane tudi veliko SVETLE zgodovine. USTOLIĆEVANJE VOJVOD na Gosposvedskem polju (danes Avstrija) je potekalo v SLOVENSKEM JEZIKU. DRŽAVNO tvorbo smo Slovenci imeli že pred letom 1ooo. CELJSKI GROFJE so bili med vodilnimi v EVROPI – tekmovali so celo s Habsburžani – govorili so tudi SLOVENSKO. Preveč smo se v šoli učili samo ZGODOVINO od 1941 dalje, pa še to pomankljivo. Seveda je bila v GROBEM zajeta vsa ZGODOVINA, toda premalo obdelana SLOVENSKA. Tudi o GROFIH, ki so imeli Gradove na primorskem nismo veliko slišali. Prav je, da jo dopolnimo s stvarmi ki niso nepomembne. To je DEMOKRATIČNO. Iskala sem v naši literaturi o GRADU Rihemberk (Branik), pa o lastnikih in požigalcih nisem nič zasledila.

  10. Definitivno bo potrebno vse te spomenike odstraniti, mislim, da DEMOS takrat ni bil toliko odločen, ker so mislili, da bo zadeva avtomatsko stekla po poti dekomunizacije. Ampak nedvomno so spomeniki Kidriča, Revolucije in Kardelja (nisem sploh vedel, da je v tisti gmoti on???) nekaj, kar bo nedvomno potrebno odstraniti. Mislim, da se zadnje čase tudi s pomočjo interneta dosti bolj pritiska na to in lahko pričakujemo pritiske tudi v smer ocene ustavnosti, kot je bilo s Titovo cesto. Kot tudi t.i. grobnica “narodnih” herojev, ki v bližino DZja ne sodi, ampak bolj na Žale. Marsikdo tudi ne ve, da sta v Ljubljani bila odstranjena dva kipa Tita, en v Tivoliju in en v Skupščini oz. današnjem DZju. Preimenovanja sicer so so bila, najbolj znano je tisto Titove ceste v Slovensko, uspelo pa jim je preimenovati mislim, da Kidrčevo ploščad v Ajdovščino (to je tam kjer je Metalka). Ostala pa je Kardeljeva ploščad, ki je najbolj sporna, pa še nekaj takih obskurnih ulic je po Ljubljani.
    Preimenovanja so bila največ po osamosvojitvi, velikokrat je bilo zelo odvisno od lokalnih oblasti. Evo en zanimiv link je tukaj: https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1993-01-0402/odlok-o-preimenovanju-ulic-v-naseljih-brezice-in-dobova Lepo se vidi katere ulice so premienovali. Če bi temu principu striktno sledili povsod, bi imeli pri nas kar veliko dela. Je pa raznih Kidričev, Kardeljev, Kraigherjev, Semičev-Dakijev, Moše Pijadejev in podobnih še kar nekaj po naseljih v Sloveniji. Je namreč raznih Kidričev, Kardeljev, Kraigherjev, Semičev-Dakijev, Moše Pijadejev in podobnih še kar nekaj po naseljih v Sloveniji. Tudi Titovih ulic in trgov je še nekaj.
    Nekatera preimenovanja so bila še kasneje, Kanglerju je uspelo preimenovati Kraigherjev (?) trg v Mariboru v trg Leona Štuklja recimo.

  11. Prepis dokumenta, ki ima na fotografiji v članku nekaj vrstic podčrtanih z rdečim, je bil objavljen že v Črnih bukvah, ki so v Ljubljani izšle leta 1944. Ta prepis se v Črnih bukvah nahaja na straneh 75 in 76 pa tudi še naprej.
    Navedbe iz dokumenta originalne Črne bukve iz leta 1944 na strani 75 uvajajo takole: “Iz vodstva Osvobodilne fronte v Ljubljani je namreč junija 1943 prišel nasprotnikom komunizma v roke načrt za pokolj prav vsega, kar ni komunistično, na deželi in v Ljubljani.”

  12. Že na več mestih in srečanjih oziroma predavanjih v Škofji Loki in Kranju sem predlagal, da ulice in ceste, ponavadi so celo med najpomembnejšimi v mestu, ki so poimenovane po revolucionarju Borisu Kidriču, obdržijo naziv Kidričeva ulica ali cesta, ampak naj se poimenuje po njegovem očetu (menda) prvem Prešernoslovcu dr. Francetu Kidriču. V Kranju še posebej, ker se rado imenuje za Prešernovo mesto in bi se spodobilo, da v vsa obravanja proučevalcev Prešernovega opusa vključijo tudi imenovanega. Bolj ali manj so me vsi debelo gledali, ko sem to izrekel javno in naglas, a še vedno menim, da bi bilo to edino primerno v samostojni Republiki Sloveniji. Mestnemu svetu MO Kranj je prav sedaj predlagano, da primerno prometnico poimenuje po dveh častnih občanih, v tem postopku pa bi vsekakor veljalo izvesti tudi predlagano preimenovanje s sina na očeta.

  13. Taki kompromisi , kot jih predlaga g. Jesenovec so za začetek dobrodošli. Komunistični nostalgiki bi pomislili na svojega idola, vsi drugi pa na očeta znanstvenika.
    Podobno se je verjetno slučajno zgodilo z novim spomenikom na Kongresnem trgu. Komunisti, ki hodijo mimo in berejo o žrtvah vseh vojn, so veseli da ni omenjena revolucija in njene žrtve. Ker je pa revolucija v bistvu državljanska vojna, je torej med vsemi vojnami omenjena tudi ta in njene žrtve.
    Žal bo glede na stanje duha pri nas še dolgo treba iskati čudaške kompromise namesto resnice. Je pa zelo dobro, da prihajajo na dan zamolčani ali doslej skriti dokumenti, ki pričajo o resnici. Nevarno in zoprno je le to, da se naše oblasti dokaj uspešno dogovarjajo v Beogradu o repatriaciji za Slovenijo relevantnih tamkajšnjih arhivov. Zaželeno bi bilo, da ostanejo skriti tam, dokler se pri nas zadeve ne začno spreminjati, sicer bodo pri nas potihem uničeni izginili!

  14. Provokatorja ki objavlja polresnice po svoje, bi dal na pranger. Zgodovinarje, ki ne končajo svojega dela, na neplačan dopust, politiko, ki pa ji tole stanje med nami godi, pa na križ. Smo zadovoljni zdaj? Nismo. Kaj bomo, ko ne bo več belih in rdečih, levih in desnih. Ko bomo pogruntali, da smo samo en narod, blazno zmanipuliran od vseh strani. Grozno bo, ker se bomo morali začet spet je***ti” za meter zemlje med parcelami, kot smo se pred II sv. vojno. Aleluja in hvala vsem **-istom, da so nas odrešili vsaj za pol stoletja. Kajti mi brez prepira ne zmoremo.

    (dan, ko bo Slvoenec povedal SAMO dejstva, ki jih neizpodbitno ve, ne pa še za romen svojih flavz zraven, bo dan, ko bom končno razumel ženo).

  15. Ali so ti dokumenti pristni ali ne, dejstva se ne spremenijo. Imamo materialne dokaze žrtev komunističnega zločina. Vsako sprenevedanje in iskanje izgovorov v prid komunistom – partizanom je samo bežanje pred resnici in ohranjanje mesta pri koritu. Tako kot v Ljubljani imamo tudi v Mariboru podobne “umetniške” stvaritve, ki bi naj na veke poveličevale in častile morilce Slovencev. Pred železniško postajo stoji obešena na jeklenih ceveh ogromna kamnita gmota (monolit) , v sredini pa iz tega monolita štrli grozeča podoba B. Kidriča. Pod tem monolitom pa je iz brona narejen venec nesrečnikov, ki čakajo, kdaj bodo jeklene cevi prerjavele, in se bo na njih zrušil sam Kidrič in jih dokončno pokončal. To obeležje je v Mariboru že več kot 50 let, pa še do danes nisem zasledil, da bi kdo pojasnil, kaj je hotel umetnik kipar povedati mariborčanom in ostalemu slovenskemu narodu. Toliko o slavnih slovencih in njihovih delih.

  16. Sem brala, da so bili že pod Avstrijo SLOVENCI tako v taboru KONSERVATIVCEV kot LIBERALCEV, vendar, ko se je šlo za Slovensko KULTURO in njeno NARODNO vprašanje, so vedno STOPILI SKUPAJ. Po 2.svetovni vojni, pa je stopila v veljavo INTERNACIONALA. Zato KOMUNISTI so prvo lojalni svoji stranki (Kar je učil tudi Tito naše zamejce, ki so se bratili z italijanskimi komunisti in ne z drugače mislečimi Slovenci), NARODNO vprašanje pa je bilo in je za LEVICO še DANES DRUGORAZREDNO . Pa tudi DESNICA je glede tega premalo dovzetna. Posnemati bi morali našega zamejskega pisatelja Borisa PAHORJA, ki pravi, da je on rekel 3x NE – tako fašizmu, nacizmu, kot komunizmu. Za njega je tudi sedaj pri 104 letih življenja najpomembnejša NARODNA ZAVEST, ki je ne bi smel nihče enačiti z NACIONALIZMOM. Pri nas se to meša.

  17. Kraševka – res je! Nacionalna zavest ni nacionalizem. Po dr. Hribarju so na svetu Ljudstva, Narodi s knjižnim jezikom in Nacije z državo. Nacionalna borba, torej državljanska, je vedno pogoj za napredek. Zato tudi govorimo o narodnih in nacionalnih simbolih,. Torej simbolih naroda, Slovencev in Slovencev in drugih državljanov Slovenije. Prvi predstavljajo vse Slovence, kjer koli po svetu, drugi pa Slovenijo, ponovno, kjerkoli po svetu. Pa še to, od 11.11.1994 je ponovno dovoljeno uradno uporabljati slovensko narodno zastavo ob zastavi Slovenije. Na naši hiši sta vzorno nameščeni obe za vsak praznik Slovenije ter za prvi šolski dan. Doslej se še nobenemu novinarju na Gorenjskem ni zdelo vredno pisati o tem.
    Ker je že govor o spomenikih revoluciji. V Kranju sem tudi jaz predlagal, da se s Slovenskega trga odstranijo sedanji spomeniki ter nadomestijo z narodnimi junaki, katere je za časa svojega izjemno uspešnega županovanja predlagal Vitomir Gros.

  18. Pred parlamentom imamo kip morilca. Super, v zagrebški katedrali pa je razstavljen kardinal Stepinac, ki je baje celo blaženi, je pa podpiral ustaško državo na Hrvaškem, ki se lahko primerja samo še z Rdečimi Kmeri v Kambodži. Roko na srce, skoraj vsi vodilni imajo na nek način roke umazane s krvjo, tako da ne jokat 🙂

    • Marko – ni primerjave. Juge pač ni več in zato ni treba da imamo še naprej jugo spomenike. Tu ni kaj sprejemati kompromisov in parlamentirat. A misliš, da so Poljaki, Čehi in ostali kaj parlamentirali po letu 1989? Spomenike je potrebno odstranit in pika. Pač vsako leto bo to treba gonit dokler so to naredi. Tako da naredimo to čim prej ker če ne bomo to poslušali še 100 let.

Komentiraj