Po opravkih na Upravno enoto zgolj še v večja mesta? V opoziciji so zgroženi, ministrstvo pa miri, da gre za zavajanje

Slovenija

Jakob Vid Zupančič

Komentarjev: 6
Vir foto: UE Črnomelj, Radio Odeon

Sprememba dohodninske zakonodaje in nov poskus uvedbe davka na nepremičnine oziroma premoženje nista edini napovedi, ki ta čas skrbita zainteresirano javnost. Pojavile so se tudi informacije, da Golobova vlada načrtuje centralizacijo upravnih enot. Od trenutnih 58 jih naj bi ostalo le 12, kolikor je statističnih regij. Predlogu nasprotujeta tako SDS kot Nova Slovenija, kritike pa je slišati tudi iz koalicijskih Socialnih demokratov.

Kakšni so dejanski načrti na tem področju, smo poizvedovali tudi na pristojnem Ministrstvu za javno upravo. 

Sistem, ki ga zagovarja vlada, bi pomenil večjo centralizacijo, menijo v SDS in NSi

Da vlada oziroma ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik načrtuje reorganizacijo upravnih enot, je informacija, ki je dodobra razburkala politično sceno. Od sedanjih 58 naj bi jih na koncu ostalo zgolj še 12, ostale pa naj bi izgubile upravno samostojnost in se prelevile v zgolj izpostave. Teh 12 bi od ostalih 46 prevzelo reševanje gradbenih zadev, področje tujcev ter še nekatere podporne naloge. Argument ministrstva za zmanjšanje je, da je sedanje število upravnih enot preveliko, ter da se upravne enote po velikosti in obremenjenosti med seboj preveč razlikujejo.

V Novi Sloveniji opozarjajo, da bi takšen sistem povzročil še večjo centralizacijo države, s tem pa bi ljudje na podeželju postali »drugorazredni državljani«. Tako bi poleg novega davka na nepremičnine, ki bi najbolj prizadel ravno podeželje, vlada »vzela še upravne enote«.

»Iz Bovca v Novo Gorico je več kot eno uro vožnje, prav tako tudi iz Vinice v Beli krajini v Novo mesto. Predvsem starejši ljudje bodo tako morali iti na avtobus in se odpeljati na njim zelo oddaljeno upravno enoto po osebni dokument, vozniško dovoljenje, gradbeno dovoljenje itd.« je na tiskovni konferenci dejala poslanka NSi, Vida Čadonič Špelič. Dodaten problem pa seveda predstavlja še dejstvo, da je lokalni potniški promet marsikje še vedno bolj slabo razvit. »V NSi se zato resno sprašujemo, zakaj se je vlada odločila za reorganizacijo tistega, kar v resnici še dobro deluje,« dodajajo v Novi Sloveniji.

Krščanski demokrati menijo, naj se vlada ukvarja z resnimi stvarmi in naj ljudem nudi storitve, za katere je v bistvu tudi plačana. V SDS-u pa zaradi te tematike zahtevajo celo sklic nujne seje Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Menijo, da gre za nedopustno omejevanje dostopnosti do upravnih storitev, gre za predlog, ki ne sledi potrebam prebivalstva in gospodarstva, omogoča pa še večjo centralizacijo Slovenije.

Predlagali so tudi svoje rešitve, in sicer zagotovitev nemotenega poslovanja krajevnih uradov (s čimer bi se omogočila večja dostopnost upravnih storitev) ter priprava analize za izboljšanje zadovoljstva uporabnikov upravnih storitev, pri čemer bi pri analizi sodelovale tudi lokalne skupnosti.

Ministrstvo zanika govorice o zmanjšanju števila upravnih enot

Ali res nameravajo zmanjšati število upravnih enot, smo povprašali Ministrstvo za javno upravo. Povedali so nam, da zavračajo zavajajoče informacije glede predvidene reorganizacije poslovanja in ukinjanja upravnih enot. Dostopnost storitev za prebivalce naj se tako ne bi zmanjšala.

Že včeraj, kot so povedali na ministrstvu, je na novinarski konferenci ministrica Sanja Ajanović Hovnik zavrnila govorice o ukinjanju upravnih enot ter povedala, da je cilj Strokovnega sveta za trajnostni razvoj javne uprave, da se dostopnost storitev ne zmanjša.

Na ministrstvu so povedali, da naj bi se ta cilj najbolj realiziral z vzpostavitvijo zalednega poslovanja (gre za tiste storitve, ki se ne opravljajo na okencu pred strankami) na način, ki bo temeljil na dovoljšnem številu dodatno usposobljenih uslužbencev, ki se bodo prioritetno ukvarjali z zahtevnejšimi zadevami. Sicer naj bi te spremembe začeli izvajati šele jeseni.

Sicer je bilo prvič o reorganizaciji govora že konec februarja, ko se je sestala koordinacijska skupina za reorganizacijo in modernizacijo upravnih enot. O nujnosti reorganizacije dela upravnih enot je Ajanović Hovnikova govorila že na zaslišanju pred pristojnim državnozborskim odborom, še preden je uradno nastopila z delom, takrat je poudarila predvsem velike zamude na oddelkih upravnih enot za tujce.

Predlogu za reorganizacijo upravnih enot pa ne nasprotujejo zgolj v opozicijskih NSi in SDS. Kritike je bilo slišati tudi iz koalicijske SD, predvsem da naj si ministrstvo vzame več časa za razpravo na terenu in potrebno analizo ter da ukrep ni primeren. Če bi predlogu nasprotovali v vseh treh strankah, bi ta tako bil dosti težje sprejet.

Kaj lahko pričakujete od napovedanega davka na premoženje oziroma nepremičnine? Poglejte pogovor v Vroči temi z nekdanjim prvim dacarjem, mag. Ivanom Simičem: 

Povezani članki

6 komentarjev

  1. V tej vladi v glavnem samo še mirijo, da niso tako grozno mislili. Kot, da želijo spraviti na proteste čim več ljudi. Morda jih tam nagovori ministrica, ko bodo že ravno na kupu?
    Po drugi strani je potreba po kontroli dela vlade v ozadju takšnih dimnih bombic. Neki everčki se morajo nekje neopazno zapraviti. Medtem se mi ukvarjamo, s čim že?

  2. 60-70 upravnih enot ni možno politično kontrolirati, zato je potrebno izgraditi kontrolo tako, da se na osnovno shemo postavi kontrola.To pa je teh pet, ali šest nadenot,ki bodo kadrovsko zapolnjenje s svobodo in bodo bdele nad ostalimi enotami.
    Saj podobno bi naredili z občinami,pa jim ni uspelo.Ali nso komunisti nenehno govorili o tem, da je občin preveč in d aogromno stanejo. Najbolje bi bilo, če jih bi bilo samo 20 in v vseh bi bil levi župan in levi občinski svet.
    Upravne enote nisi politični servis. Odgovorne so ministrstvu. Kljub temu pa aktualna oblsat zahteva, da tudi na upravnih enotah zasije svoboda.

  3. Politika, ki pojmuje, da so ljudje zaradi države in ne država zaradi ljudi, ima pač svoje prioritete in preference. Nič ni lepšega za dušo birokrata kot množice ljudi, ki se drenjajo pred njegovimi vrati ali njegovim pultom v upanju, da bodo prišli na vrsto še danes in ne morda šele jutri ali pojutrišnjem.

    Na eni strani pulta birokrat – država – na drugi strani pulta podložno delovno in molzno ljudstvo. Nekje visoko v oblakih pa Gholob & Co, ki lebdijo nad državo in državljani, da ne bi slučajno zašli na stranpota, ki jih birokratske uredbe, odloki in drugi akti ne predvidevajo.

    V Ljubljani, kjer je bilo več UE in so ljudje lahko prišli na vrsto razmeroma hitro, so nato vse centralizirali na Viču in zgodilo se je neizbežno: neskončne vrste.

    Tisti, ki je centraliziral ljubljanske UE, si zasluži Nobelovo nagrado za idiotizem. Zdaj pa hočejo ta idiotizem razširiti na vso državo. Mogoče bi jo kar preimenovali v Idiotenland.

Komentiraj