Ob današnjem državnem prazniku se Slovenci spominjamo trenutkov narodove zgodovine, ko smo se uprli okupatorjem in drugim zavojevalcem, bodisi v 2. svetovni vojni, ob osamosvojitvi in v drugih zgodovinskih obdobjih.
Poudarek številnih proslav in komemoracij po Sloveniji je sicer na partizanskem boju proti Nemcem, Italijanom in Madžarom v 2. svetovni vojni, zato so v glavni organizatorski vlogi večinoma člani Zveze združenj borcev za vrednote NOB.
Na Domovini smo se pozanimali, kako delujejo različne veteranske organizacije v Sloveniji, ob katerih praznikih so najbolj angažirani, koliko članstva imajo in koliko javnih sredstev za njihovo delovanje namenjamo davkoplačevalci.
Kot se širom Slovenije ne da zgrešiti, so v prvih organizatorskih vrstah danes člani ZZB za vrednote NOB. Lani so ob aprilskih in majskih (9. maj – dan zmage) praznikih organizirali 138 proslav, ki se jih je po njihovem štetju udeležilo okoli 120 tisoč ljudi.
Ob 27. aprilu imajo poleg proslav organizirane tudi številne druge slovesnosti in dogodke, kot so pohodi, spominske svečanosti pri spomenikih ter dvig zastave.
Člani ZZ NOB so bili udeležen tudi na včerajšnji državni proslavi v Križankah, svojo osrednjo proslavo pa organizirajo v Pionirskem domu v Ljubljani, kjer bodo svečano podeli listine ter zlate plakete ZZB NOB Slovenije.
ZZB sicer med letom organizira še številne druge dogodke, lani skupno 435 proslav, 108 spominskih pohodov in 578 komemoracij. Čeprav finančno dobro podprti, organizatorske naloge večinoma opravljajo prostovoljci brez honorarjev, materialne stroške za dogodke pa na lokalni ravni pokrijejo s pomočjo občin ter drugih donatorjev.
Sama zveza je za osrednje proslave ter za pomoč regionalnim združenjem namenila 150.000 evrov. Slednja sredstva je delno prejela iz državnega proračuna, saj gre za naloge v javnem interesu.
Na državnih proslavah ob ostalih praznikih borci sodelujejo z udeležbo svojih članov, predstavnikov zveze ter praporščakov. V počastitev 25-letnici osamosvojitve bodo letos organizirali tudi slavnostno sejo Glavnega odbora Zveze.
Druga veteranska združenja se bolj osredotočajo na ostale praznike
Z vprašanji o njihovih aktivnostih v zvezi z organizacijo proslav ob državnih praznikih smo se obrnili tudi na Zvezo veteranov vojne za Slovenijo, Združenje Sever ter Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve.
V Zvezi veteranov vojne za Slovenijo (ZVVS) so bili, tako kot v borčevski organizaciji in Združenju sever, udeleženi v včerajšnji državni proslavi. Poleg tega njihova območna združenja vključena v organizacijo oziroma v sodelovanje tudi na mnogih lokalnih proslavah.
Kot pravijo, se udeležujejo vseh državnih proslav, na katere dobijo povabilo. Skupaj z Združenjem Sever so organizirali državno proslavo ob lanskem Dnevu suverenosti v Novem mestu. Sredstva za takšne in podobne prireditve zagotovijo iz lastnih virov ter z donacijami.
Zveza policijskih veteranskih društev Sever se, ob 27. aprilu udeležuje vseh drugih državnih praznovanj ob dnevu državnosti, dnevu spomina na mrtve in dnevu samostojnosti ter enotnosti. Druge proslave obiščejo, če so nanje povabljeni.
Ob Dnevu upora proti okupatorju proslav ne organizirajo, saj smatrajo, da ti dogodki sodijo v drugo zgodovinsko obdobje: “Zgodovinsko obdobje članov Združenja in društev Sever je obdobje vojne za Slovenijo leta 1991, saj smo status vojnega veterana pridobili zaradi udeležbe v tej vojni. To pa ne pomeni, da se prireditev v počastitev dneva upora proti okupatorju ne udeležujemo, tudi na regionalni in lokalni ravni, kjer so občasno v vlogi soorganizatorja, pa tudi osrednji govorniki,” so zapisali za Domovino.
Bolj na skrbi imajo državni praznik dan suverenosti 25. oktobra ob spominu na odhod zadnjega vojaka JLA iz Slovenije (ki pa ni dela prosti dan), ki je bil ustanovljen na njihovo pobudo in pobudo Zveze veteranov vojne za Slovenijo.
Do sedaj so na ta dan proslavo organizirali ZVVS ter Združenje Sever, na vsakih 5 let pa tudi Ministrstvo za notranje zadeve ter Ministrstvo za obrambo, letos pa bo na ta dan v Kopru državna proslava organizirana s strani vladnega odbora.
Lani se je na več proslavah na dan suverenosti po njihovih podatkih zbralo okoli 2.800 članov in drugih obiskovalcev, skupni stroški obeh društev pa so zanje bili okoli 30.000 evrov. Kot društva v javnem interesu finance pridobivajo iz državnega proračuna, pa tudi s članarino, sponzorskimi sredstvi in donacijami ter s prostovoljnim delom.
V Združenju za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO) za Domovino niso našli časa.
Zveza združenj borcev za pravice NOB ima 42.000 članov, od tega okoli 9.000 udeležencev NOB. Povprečna starost slednjih je 89 let, drugih članov pa okrog 60 let. V zvezo je vključenih 82 združenj in društev, člani pa delujejo v 705-ih krajevnih organizacijah.
V minulih desetih letih so iz javnih sredstev, večinoma iz državnega proračuna, prejeli slabih 4.5 milijonov evrov, ob tem pa posamezne članice zvez dobivajo še sredstva iz proračunov občin, šol, vrtcev, muzejev, zavoda za zaposlovanje in drugih javnih institucij. Številke se vrtijo od 50 tisoč do 150 tisoč evrov po posameznem združenju v obdobju zadnjih 10 let.
Zveza veteranov vojne za Slovenijo šteje 24.264 članov in je v zadnjih desetih letih iz javnih virov, večinoma iz državnega proračuna, prejela okrog približno 5.5 milijona evrov, območna združenja pa, podobno kot borčevska, prejemajo tudi sredstva iz proračunov občin v primerljivih, morda za odtenek nižjih številkah kot ZZB NOB. Zanimivo pri tem pa je, da je šol, vrtcev, muzejev … pri tem mnogo manj, kot pri borcih.
Zveza policijskih veteranskih društev Sever šteje 6.307 članov in je kot organizacija na državni ravni v zadnjih desetih letih prejela okoli milijon evrov javnih sredstev, ponovno veliko večino iz državnega proračuna.
Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve je od vpisa v register, januarja 2011, s strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti prejelo 254.679,00 evrov, s strani drugih ministrstev in državnih zavodov pa še okoli 63 tisoč evrov sredstev.
- Prešernov dan, slovenski kulturni praznik (8. februar)
- Dan upora proti okupatorju (27. april)
- Dan državnosti (25. junij)
- Dan suverenosti – 25 let od odhoda zadnjega vojaka JLA iz Slovenije (25. oktober)
- Dan samostojnosti in enotnosti – 25. obletnica sprejema Ustave Republike Slovenije (26. december)
Kljub temu pa v oči bode situacija v Zvezi združenj borcev za vrednote NOB, v kateri so resnični vojni veterani, iz razumljivih razlogov, že v veliki manjšini. Ta organizacija se, po načelu ideološke reprodukcije, tako iz združenja veteranov vse bolj spreminja v združenje ljudi podobnih pogledov in vrednot.
To je sicer v demokratični družbi povsem legitimna oblika organiziranja, vprašljiva pa je upravičenost financiranja po kriterijih, primerljivih z ostalimi veteranskimi organizacijami.
Kot vidimo, preobrazba iz veteranske v vrednotno organizacijo ljudi, ki se v 2. svetovni vojni niso borili, na bogato javno financiranje ZZB NOB nima nikakršnega vpliva, kar odpira vprašanje o upravičenosti tako izdatne porabe davkoplačevalskega denarja v te namene.
Kolikor je znano, Slovenija 71 let po končani vojni in osvoboditvi še vedno nima relane uradne zgodovine. Še vedno ni prišlo do nacionalnega konsenza in še vedno ne vemo, kakšna je pravzaprav ta zgodovina. Ali je prinesla kaj dobrega Sloveniji, in Slovencem, ali ne. Zato je proslavljanje raznih dogodkov iz vojnih časov brcanej v temo.
Ko danes slavimo 27. april nam že dejstvo, da je hiša v kateri se je zgodilo nekaj najsvetlejšega v slovenski zgodovini, vsaj tako nas želijo prepričati uradna občila in sveda slavna in brezmadežana ZB, je spomenik temu svetlemu dogodku v nemških roka, prav tako pa tudi hiša.
Samo neumneži,kot smo očitno Slovenci, lahko priredimo takšno proslavo.
Zamislite si francozkega predsenika, ki bi polagal vence pod slavolokom zmage, ki bi ga Francozi prodali Kitajcem.
Kje ste bili borci in zagovorniki takrat, ko se je prodala ta svetinja Slovenije? Pa je ni prodal Janša, ali zločinska SDS, da se razumemo!
Ne pozabimo, bila je okupacija in državljanska vojna!
Praznik »Dan upora proti okupatorju«, 27 aprila, vsako leto potvarja zgodovino in razdvaja državljane! Dne 26. aprila 1941 je bila ustanovljena PIF – Proti imperialistična fronta, kar je zgodovinsko dejstvo. SZ je tedaj spoštovala pakt z nacisti in japonskimi fašisti in je naciste bogato oskrbovala, komuniste pa odvračala od upora. Vsi komunisti, tudi KPJ, so ta pakt spoštovali. ZZB NOB pa žal še venomer žuga: »Z izdajalci sprava ni mogoča.« Ta zahteva je razumljiva. Toda kdo so bili res izdajalci? ZZB namreč vseskozi zanika kruto dejstvo, da je med okupacijo potekala tudi boljševistična revolucija. Komunisti so jo prikrito sprožili in že l. 1941 pričeli likvidirati nasprotnike revolucije. OF so vodili komunisti, ki so vse stavili na Stalina, s ciljem po vojni ustvariti državo po vzoru SZ, kar se je zgodilo. Šef OZNE Matija Maček je rekel: »Če bi to, kaj se dogaja in kako se živi v SZ, povedali ljudem, ne bi šel nihče v partizane!« ZZB pravi, da so domači izdajalci vsi, ki so sodelovali z okupatorjem, pa naj je bil vzvod kar koli. To je bežanje od resnice, da je bila revolucija za mnoge žal nevarnejša kot okupator. Že besedno nasprotovanje revoluciji, komunizmu, je pomenilo represalijo, likvidacijo. Mnogi so se v svoji nemoči potem zatekli pod zaščito okupatorja, da so preživeli. Komunisti so oklicali monopol nad uporom, to je, da je upor dopusten samo v okviru OF. Niso prenesli drugega odpora, ki bi ogrozil zmago revolucije za povojno oblast. Zato je partizansko revolucionarna stran s pomočjo italijanskih topničarjev l. 1943 v Grčaricah likvidirala »plavo gardo«, enoto poražene kraljeve vojske v domovini, ki je pričakovala zahodne zaveznike. Spopad v državljanski vojni se je samo še povečeval. V državljanski vojni je krivično govoriti o premagani strani, da so to bili enostavno izdajalci naroda, drugi pa zmagovalci v revoluciji in nad okupatorjem. Proti revolucionarjev pa naj sploh ne bi bilo? V državljanski vojni lahko govorimo zgolj o privržencih in nasprotnikih revolucije, ne pa o izdajalcih! Oboji so del naroda, kar terja spravo. Mogoče so le izdajalci tisti, ki so začeli revolucijo med okupacijo? Ne trdim tega, saj bi bilo to do mnogih nepošteno. Upor med okupacijo seveda cenim, a ne za vsako ceno in ne za prikrite zgrešene cilje komunistične revolucije. Ali je bilo zatiranje TIGR- a res prispevek boju zoper okupatorja? Ali bi zavezniki res pustili zasedeno samo Slovenijo, potem ko osvobodijo Italijo in Avstrijo? Zavezniki pa so nasprotovali širitvi sovjetskega družbenega modela in smo zato izgubili del narodovega ozemlja! Ali je prav, da smo bili drugače misleči drugorazredni, eni pa avantgarda? Režim SFRJ se je tik pred osamosvojitvijo reševal še s prodajo orožja stradajočim v Afriki. L. 1989 je bila 2.763 odstotna inflacija v državi? V prispevkih prvega popisa žrtev v vojnem in povojnem nasilju v Sloveniji Inštituta za novejšo zgodovino berem, da je med vojno vihro in revolucijo umrlo 97.500 Slovencev, v uporu zoper okupatorje pa 7.800 okupatorjev! Številke žrtev govore zgodovinsko resnico o ogromnih žrtvah državljanske vojne. Prvi predsednik demokratično izvoljenega parlamenta, dr. France Bučar, je tedaj dejal: »S konstituiranjem te skupščine lahko menimo, da se je končala državljanska vojna, ki nas je lomila in hromila skoraj pol stoletja.« To je večkrat ponovil slovenski javnosti. V državljanski vojni so namreč le začetniki in zagovorniki revolucije in s tem državljanske vojne in na drugi strani napadeni nasprotniki revolucije. V državljanski vojni nastopajo samo revolucionarji in proti revolucionarji. Zločini pa so lahko storjeni na eni in drugi strani!V vsaki državljanski vojni ni izdajalcev naroda! Praznujmo »Dan zmage«, kot to počne vsa Evropa! Skrajni čas je, da državotvorna politika preneha razdvajati narod »na zmagovalce in izdajalce in seveda na kolaborante s Hitlerjem in/ali Stalinom. To ne more biti temelj skupnega razvoja, ne naša perspektiva!
Franc Mihič
“V Združenju za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO) za Domovino niso našli časa. ”
Kako je to mogoče? Kaj to kaže, kje tiči problem, saj ni nič podatkov?!
Ne kapiram!!! Šokovno?
1
Domovina objavlja zadevo z zgoraj berljivim naslovom in pod naslov pripopa lepo sliko Veterana vojne za Slovenijo !?
Sprašujem Urednika, da pojasni !
Sam sem bil donator Domovini – če ne dobim pojasnila, g.Urednik, potem ne vem kaj naj si mislim!
2
V VSO niso našli časa za Domovino….enako, prosim za pojasnilo.
KUGA JE TO ZA EN ŠPAS, pokorno vprašam!