Ob 100-letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom: nekaj dejstev, ki jih najbrž niste vedeli

Andreja Barat
19

Danes mineva natanko 100 let, odkar se je Prekmurje združilo z ostalim slovenskim prostorom.

Za Prekmurje se še danes včasih komu zdi, da je pozabljeno od osrednje Slovenije in centrov odločanja, zato niti ne preseneča, da so pred sto leti prekmurska odposlanca, ki sta iskala podporo v Ljubljani, najprej vprašali, kje sploh je Prekmurje in ali tam prav res živijo Slovenci.

No, to kje je Prekmurje, vemo danes vsi, da tu živijo Slovenci, verjetno tudi. Kaj pa se je dogajalo s tem območjem pred 100 leti, pa si na kratko poglejmo v nadaljevanju.

Tisočletna madžarska nadvlada in slovenski narod

Območje današnjega Prekmurja je bilo dolgo pod madžarsko oblastjo. Glede na to, da so se na tem območju Slovenci večinsko ohranili, verjetno ne bi mogli reči, da so bili skozi vsa ta stoletja zatirani. Se pa je agresivna madžarizacija močno stopnjevala v drugi polovici osemnajstega stoletja, vse do odcepitve Prekmurja v letu 1919. Ob pomladi narodov so se namreč narodnostno prebudili tudi Prekmurci in se začeli vedno bolj zavedati svojih korenin.

Vera kot poroštvo Slovenstva

Slovenski jezik se je (ne samo v Prekmurju, vendar tam še posebej izrazito) ohranjal preko vere in duhovnikov. To tematiko nam je pred tedni v intervjuju podrobneje predstavil murskosoboški škof dr. Peter Štumpf.

Katoliški duhovniki so bili pravi narodni buditelji, ki so sicer v prvi vrsti oznanjali Kristusa, v drugi vrsti pa takoj ljubezen do lastnega naroda in jezika. Vernikom so nudili bogoslužje, verski pouk in številne publikacije v slovenskem jeziku. Pogosto tudi za ceno preganjanj, šikaniranja, zaporov, zasliševanj in bega. Nekateri s svojimi vrhunskimi akademskimi in diplomatskimi sposobnostmi (Matija Slavič, Franc Kovačič), nekateri s predanim delom z verniki in izdajanjem periodike v slovenskem jeziku (Franc Ivanocy, Jožef Klekl st., Ivan Baša…), nekateri pa tudi z konkretnimi vojaškimi dejanji (pred posvetitvijo: Ivan Jerič, Jožef Godina).

Če smo pošteni, pri omenjanju gradnje slovenske narodnostne identitete ne smemo pozabiti niti na prispevek evangeličanov, ki so tudi pomembno sooblikovali prekmurski prostor. Sicer bi se naj v samem procesu odcepitve čutili bolj povezane z madžarskim kulturnim prostorom, a so nenazadnje, v nekem drugem zgodovinskem obdobju, dali slovenskemu narodu prve slovenske knjige, prevode, pesmarice …

Mirovna konferenca v Parizu

Priključitev Prekmurja matični domovini nikakor ni bila samoumevna ali preprosta. Dolgo je vse skupaj viselo na nitki in se nagibalo v prid Madžarske. Mnogo velikih mož slovenske in druge narodnosti si je dolgo in z izjemnim trudom prizadevalo, da se je tehtnica nagnila v stran priključitve Kraljevini SHS in omogočila združitev Prekmurja z matičnim narodom.

Podrobnosti dogajanja so zelo berljivo zapisane v nedavno izdani knjigi Povsod pokažimo, da smo Slovenci, avtorja Andreja Lažeta.

Po priključitvi

17. avgusta 1919 se je v Beltincih zbrala velika množica (dvajset tisoč ljudi) in priključitev obeležila s slovesno mašo. Poudariti velja nadvse plemenito držo tedanjih mnenjskih voditeljev, zgoraj omenjenih duhovnikov. Čeprav so v obdobju agresivne madžarizacije mnogi od njih pretrpeli marsikaj hudega, so bili v svojem človeškem dostojanstvu in krščanski ljubezni toliko modri, da svojega vpliva niso izrabili za maščevanje, ampak so takoj po doseženem cilju mirili ljudi in jih spodbujali k bratski ljubezni do sodržavljanov druge narodnosti, ki so ostali na slovenski strani, in k ponosu do svojega naroda.

Danes ta častitljiva duhovniška imena spet dobivajo zaslužen pomen in veljavo. Desetletja po drugi svetovni vojni so bila namreč (vsaj uradno, v ljudskem spominu pač ne) potisnjena v arhivske predale in povsem ne ovrednotena čakala na bolj prijazne čase. Ti so očitno sedaj prišli.

Ključne vloge duhovnikov ni več mogoče tajiti

Pred časom je bilo precej govora o tem, da želijo z državne strani iz priprav izriniti Cerkev in s tem minimizirati vlogo duhovnikov. Morda je bilo res tako, vendar pa danes, vsaj v glavnih medijih, ni nikjer videti, da bi kdorkoli zanikal ključno vlogo prekmurske in prleške katoliške duhovščine, tako pri ohranjanju slovenstva kot konkretno na mirovni konferenci.

Je bila pač tako očitna, da je noben resen zgodovinar ne more spregledati, če ne želi smešiti sebe in svojega dela. Tudi to je napredek za naš narod, saj v preteklosti ni bilo nujno tako. Celo Milan Kučan minuli konec tedna v prilogi Dela nadvse spoštljivo piše o nenadomestljivi vlogi katoliških duhovnikov.

Na drugi strani je murskosoboški škof Peter Štumpf, ki je vseskozi spoštljivo, modro in spravljivo vodil priprave na ta dogodek in se ni pustil sprovocirati z nobene strani. Izjemni so tudi njegovi odnosi z madžarskimi škofi in državo, kajti nenazadnje Slovenija prav res ne potrebuje sovražnikov, pač pa dobre sosede.

In verjetno smo se iz zgodovine tudi vsi nekaj naučili. Pravzaprav so vsi, na čelu s Kleklom st. leta 1919 ob priključitvi, škofom Smejem ob 80-letnici priključitve in tudi škofom Štumpfom danes, vseskozi poudarjali, da naš narodnostni boj in ljubezen do Slovenstva nikakor niso povezani s sovraštvom do drugih narodov in da njihove manjšine pri nas zaslužijo spoštovanje. To je nekaj, na kar smo kot narod lahko več kot upravičeno ponosni! Drugemu nič hudega storiti, po sebi pa ne dovoliti hoditi!

Žal pa smo Slovenci vse prepogosto največji sovražniki sami sebi. Tudi ob tej priložnosti je žal opaziti, da v naši državi še vedno obstaja močna politična struja (na levi in desni), ki ji je v interesu, da je narod razdeljen. Če ni realnega razloga za spor, pa ga ustvarimo. Zato danes toliko bolj potrebujemo modre može (in žene), ki iščejo, kar nam je skupnega in kar lahko skupaj dobrega naredimo in ne v prvi vrsti tega, kar nas ločuje.

Morda pa je in bo ravno 100 letnica priključitve Prekmurja matični domovini priložnost, da začnemo novo, bolj zdravo poglavje v našem domačem politično-družbenem okolju in da naš narod končno naredi konkreten korak proti notranji spravi.

Morda pa bo ravno Prekmurje, čeprav je prišlo zadnje, tisti popotnik, ki se bo ob cesti prvi ustavil in odstranil prvi kamen s kupa, namesto da bi vanj brcnil in preklinjal tiste, ki so ga nanosili, čeprav smo jih, če smo iskreni, več ali manj, vsi nosili skupaj.

Vabilo!

Vabljeni k slovesni maši in državni proslavi
Slovesna sveta maša ob 100-letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom bo 17. avgusta 2019 ob 17.00 v Beltincih, kjer je pred sto leti potekal velik shod kristjanov in domoljubov. Po maši, bo ob 20:30 državna proslava.

19 KOMENTARJI

  1. Andreja Barat: “Prej je glavne smernice vlekel Janez Pavel II., zdaj pa jih pač papež Frančišek.”
    Prej smo poslušali Budimpešto, zdaj pač Ljubljano.
    Glavno, da se znamo prav obračati po vetru.

  2. mmm… postaja Domovina kopja REPORTERJA ?
    (copy)
    @JJSDS : Priključitev Prekmurja k matici smo za državni praznik določili v mandatu naše vlade 2004-2008. Milan Kučan in njegovi so bili do takrat na oblasti praktično 60 let, pa tega niso hoteli narediti. Danes pa ob tem prazniku dvigajo repe kot pavi

  3. Priznati je treba, da ga res ni medija na Slovenskem danes, ki ne bi za slovenskost Prekmurja pel hvalnice zaslužnim katoliškim duhovnikom, pa še malce protestantskim zraven, za lepši videz.
    In res se lahko samo čudim tej veliki čarobni moči teh župnikov, da so uspeli hipnotizirat cele populacije Panonske nižine, da so začele govorit slovensko (čeprav v nepričakovani štokavski, ne kajkavski, verziji, kar je morda rahel odraz nagajivosti z njihove strani).
    Sicer ob teh zapovedanih zgodovinskih dejstvih ne gre posegati po alternativnh razlagah, npr., da je bila do omenjenega madžarizacijskega navala po Ausgleichu med Avstrijo in Ogrsko v 2. polovici 19. stoletja le večina Panonske nižine slovansko govoreče, ampak tega vendarle ne bi očitali danes popularnim Madžarom, katerih dvorni jezik je do takrat bil latinščina (nekako so tudi oni bili po eni strani zatirani, ne bi pa ocenjeval, ali bolj ali manj kot Slovenci skozi stoletja). Na panonskem področju so jo po tem vidno bolje obnesli, ker so očitno imeli bolj zverzirane zaslužne katoliške (in protestantske) duhovnike.

    Bosta pa 2 vzporedni proslavi. In obe strani se trudita za enotnost, ki naj bi bila potem zgled celi Sloveniji.

    • dzi nu nje ja,naj te obvestim,da ga imajo pri sosedu.Kličejo ga “Dzi” ! Ganja vse živo! Razmišljam,da bi ga tudi sam nabavil za svoje ovce. Malo so se razpustile od kar jim berem levičarske veleumne komentarje.Zato razmišljam,da bi nabavil še vsaj enega ovčarja.Nič bi me ne motilo,če bi bil podoben sosedovemu “Dziju”.Za moje ovce in pašnike bi bil dober.
      Ti javim,kaj sem storil!

  4. Da je boljševistična revolucija na Ogrskem “zaslužna”, da je danes Prekmurje v Sloveniji, pa nobeden ne poudarja! Duhovniki so res zaslužni za ohranitev slovenske besede, a to nebi vplivalo na dodelitev Prekmurja k kraljevini SHS, če ne bi bilo boljševistične revolucije!
    P.S: Je Janša že poslal sožalje Orbanu zaradi tega dogodka!!

    • Igor,no vidiš,pa si le povedal v primeru Prekmurja,kako pomebno je bilo v prelomnih časih, po prvi svetovni vojni in po drugi svetovni vojni,kdo je bil “glavni na oblasti ” na ozemljih,ki so izgubljala ali dobivala “površine”.
      Na Ogrskem (Madžarskem) je bila tisti čas (po prvi svetovni vojni ) oblast v rokah “boljševikov”(komunistov).Posledice so bile zelo nazorne : Ogrska (Madžarska) se je “skrčila” na 1/3 bivše Ogrske. 2/3 so bile “razdeljene” sosednjim državam.
      In v teh 2/3 je bilo tudi Prekmurje.Tako je tisti čas kraljevina SHS dobila Prekmurje,Medmurje in še kaj (“Hrvaško”,Vojvodino..).Mimogrede, v SHS pa smo bili Slovenci izigrani za Medmurje !!
      Prav gotovo so bili za združitev Prekmurja z matico (Slovenijo) izjemnega pomena slovenski katoliški duhovniki.Oni so bili ključni na vseh mirovnih konferencah !!
      Zaradi zgodovine ob tej “stoletnici”, pa je le pomembno povedati ,da vloga “protestantov” ni bila posebej prijazna v tistih časih.
      Posebno vlogo pa so tisti čas odigrali člani “Delavske stranke(komunistov)” (slovenski in SHS del),ki so paktirali z madžarskimi boljševiki. Zelo zanimivo “branje”.
      Nekaj “podobnega” se je tudi zgodilo po drugi svetovni vojni,ampak nam v hudo škodo.Prav zaradi “boljševikov”(komunistov na oblasti v Sloveniji/Jugoslaviji) smo zgubili Trst,Gorico,Koroško. Znotraj komunistične Jugoslavije pa smo Slovenci zgubili Istro in Medmurje !!
      Slovenci smo drago plačali ,ko so se komunisti šli “boljševistični komunizem” ! In še danes plačujemo!

      P.S. Čuj Igor,ti sam sebi pošlji sožalje-tvoji levičarski predniki so si želeli videti Prekmurje v Madžarski boljševistični državi !! Le preveri in si pošlji iskreno sožalje!

      • Dobesedno, norček štorski, sploh nisi razumel, kaj sem hotel povedati! Z vsemi silami pljuvaš po boljševistični revoluciji, ko pa v tem primeru ta revolucija prinese Prekmurje, si pa nad njo navdušen! Pa dobro so takratni ljudje povedali, da se Narodni vladi v Ljubljani sanjalo ni, da vzhodno od Mure živijo tudi Slovenci! Si res ne samo slovenski štor. tudi slovenski g…! Narodna vlada v Ljubljani bi skoraj zajebala Štajersko s svojim delovanjem, da o Koroški sploh ne govorim! To se vi klerikalci štorasti! Primorski smo pa pridobili, ker razen lastnega gnoja, nimate nobenih dokazov, katera velesila bi nam leta 1945 na lepe oke podarila Primorsko! FUJ

      • Igor,kaj češ,če je usoda štora takšna,da se “ob njem vsako tele spotakne”,je tudi prav!
        In ko “teleta” za svojo “nerodnost” v “bolečini” preklinjajo štora,da je on kriv za vsa njihova “spotikanja”,potem “komedija” doseže višek. Njihov “intelektualni napor” se konča s sprostitvijo zadničnjih mišic. Produkt je “obogatitev” narave,ki pa ni za vsakega. Je pa za “podrepne muhe”,ki pridno sledijo “produktom” levičarjev.
        Nič me ne moti,ko kot “stara lajna” ponavljaš zasluge boljševikov (komunistov) za Primorsko in na drugi strani “zasluge” madžarskih boljševikov,da smo dobili Prekmurje,ker bo vse tvoje “zablode” prava zgodovina lepo spravila v red.
        Slovenskim duhovnikom domoljubom pa niti komunisti-levičarji in ti, ne morete in ne boste zmogli odvzeti izjemno pozitivnih zaslug pri ohranitvi Slovencev in Slovenskih ozemelj !
        Ti se kar “repenči” in “napihuj”,pazi pa,da se ne “razpočiš”,ker bi posledice bile prehude za okolje,razen ne za “podrepne muhe” !

  5. P.S. Čuj Igor,ti sam sebi pošlji sožalje-tvoji levičarski predniki so si želeli videti Prekmurje v Madžarski boljševistični državi !! Le preveri in si pošlji iskreno sožalje!

    Kje ti vidiš takrat leta 1919 levičarje, boljševike oz. komuniste pri nas! Pa tebi se blede! Če ne poznaš ozadja priključitve Prekmurja k kraljevini SHS, bodi raje, kot takrat narodna vlada v Ljubljani, TIHO! Boš naredil več koristnega, štorček!

    • Igor,žal,premalo bereš in premalo veš ! Pri nas je bilo marsikaj,kar je tvojim očem in ušesom “skrito”. Morda tudi kaj nočeš prebrati,zaradi levičarske prepotentnosti. Skromnost in hvaležnost praviloma niso odlike levičarjev.
      Verjamem,da si levičarji srčno želite molk desničarjev,vendar ga ne boste “dobili”. Tistega socializma,ki vam je to omogočal še ni nazaj,čeprav se zelo trudite uveljaviti tako imenovani “sovražni govor”.Še eno levičarsko izmišljotino.

    • Igor,mimogrede opazil tvoje vprašanje,kje vidim tisti čas (1919) pri nas boljševike,komuniste (?);odgovor,recimo,Vilmoš Tkalec..Poglobi se! Res je,da je boljševik,zaradi samega sebe,da bi mu ne “skrajšali telo za glavo”,naredil popolni obrat,vendar je oswtal boljševik. Dejstvo je,da se je boril za Madžarsko.Menda je tudi kriv za “Mursko republiko”.”Fantastične ” stvari,ki šele danes postajajo jasne.Socialistična zgodovina jih je “zmaličila” v “socialistično resnico”.
      Drugače pa so bili tisti čas pri nas že boljševiki,komunisti,ki so ustanavljali svojo stranko,ki so jo malo “maskirali”,v oklepaj pa so le zapisali besedo,komunistov !
      Torej,komunisti,levičarji,leninisti so tisti čas že bili pri nas !

  6. Slovenski štor
    A res ne razumeš, da je boljševistična revolucija na Ogrskem “kriva”, da se je antanta začela ukvarjati s tem ozemljem! Če bi bilo vse normalno, bi Prekmurje de facto pripadlo Ogrski oz. Madžarski! Pa jaz sem vesel, da se je za Prekmurje izteklo kot se je! A okoliščine, ki so privedle do tega, je treba upoštevati!

    • Igor,levičarji ste “vetrogončiči”,priznavata samo eno “načelo” : oblast in elito lumpenproletariata in “skupno lastnino”.Vse drugo so “okoliščine”,ki gredo vam v prid.Če ne gredo,potem to ne “štima”.In če ni po vaše : revolucija proletariata,ki ga vodi elita lumpenproletariata.
      Zanimiva primerjava : levičarji ste “deskarji”,ki izkoriščajo valove upravičenenega ali neupravičenega nezadovoljstva ljudstva ali njih delov ali skupin ,za “deskanje po njih” z obljubami njim v korist,v bistvu pa le sebi.Saj vedo (komunisti/levičarji),da se še vsak “val” razbije na “stenah obale”.
      Če pa že pride na “obalo”,naredi največjo možno škodo in na koncu se “izniči”. Ve pa se kdo ima “dobiček”.Ljudstvo gotovo ne !
      Primera,SZ,Jugoslavija…in še mnogo njih !
      Levičarji ste “pokora” !

      • ŠTOR
        Tokrat sem napisal z veliko! Katera velesila po 1. sv. vojni bi umestila Prekmurje v kraljevino SHS, če pa je ta pokrajina skoraj 1000 let bila vezana na to območje!!! Katera, vseznali razlagalec, če nebi bilo boljševistične revolucije, ki je spremenila odnos do tega ozemlja! Pa še enkrat ponavljam, da so se boljševiki v Prekmurju borili za Ogrsko, ne pa za priključitev k kraljevini SHS!

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime