O pravičnemu možu, na katerega radi pozabljamo
POSLUŠAJ ČLANEK
V adventnem času nam prav gotovo najzgovornejše govorita svetopisemski podobi Janeza Krstnika in Marije. V svetem pismu pa najdemo še nekoga, ki je bil močno vpleten v izpolnjevanje odrešenjskega načrta in nam utegne tudi kaj pomembnega povedati: sv. Jožef.
Evangelisti, tudi Matej, ki ga danes poslušamo, opisujejo sv. Jožefa kot opazovalca dogajanja. Stoji ob robu pomembnih dogodkov. Skoraj kot katerikoli človek iz množice. Sv. Jožef ima, lahko da, še kapljico kraljevske, Davidove krvi, ki pa se je že razvodenila v delavnici preprostega nazareškega mizarja.
Če tako gledamo na sv. Jožefa, potem ga gotovo ne obdaja tista veličina, kot je značilna za Marijo, božjo izvoljenko in blagoslovljeno med vsemi ženami na zemlji. Na njem tudi ne vidimo nič podobnega, kot je silovita preroška podoba Janeza Krstnika, za katerega je rečeno, da je največji med vsemi, ki jih je žena rodila. Izgleda, da zaostaja celo za častitljivo podobo sivobradega starčka Simeona.
Sv. Jožef je preprost, dobrodušen in vendar - preizkušen mož, saj se je znašel v težavah, ker ne more dojeti, kaj se dogaja okrog njega.
Mar lahko torej rečemo, da ga v razmišljanju o božični zgodbi lahko brez posebne škode zanemarimo, pozabimo?
Proti takšnemu stališču govori sam evangelist Matej. O sv. Jožefu pove nekaj zelo velikega, ko ga ovrednoti kot "pravičnega". V svetopisemskem duhu je ta beseda pomembna; pove, da je sv. Jožef pobožen, Bogu vdan in natančen v izpolnjevanju Gospodove postave.
Kot velike osebnosti stare zaveze: Mojzes, Izaija, Jeremija, ki so doživeli veličino Boga in prejeli od njega posebno poslanstvo, tako tudi sv. Jožef doživlja spoštljivi strah pred tem, kar se dogaja v njegovi zaročenki Mariji. Rad bi se potegnil iz "igre", toda končno sprejme svoje poslanstvo.
Njegova zasluga je v tem, da dogodkov okrog sebe ne presoja po zunanjem videzu. Pusti se v snu poučiti; posluša glas v globini svoje duše in prepozna v njem glas z višave.
Pripravljen je prerasti svoje predstave in svoje načrte. V dogajanju, sredi katerega se je znašel, zavzame mesto, ki mu je v božjem načrtu določeno. In ko sprejetemu otroku da ime Ješua - kar pomeni: Bog pomaga, sv. Jožef izrazi svojo vero v Boga, ki se je razodel v njegovem življenju.
S takšnim vedenjem sv. Jožef predstavlja adventni lik ali podobo, v pouk vsakomur, ki se pripravlja na božično praznovanje: na praznik rojstva Njega, ki je tudi nam vsem zagotovilo, da božje kraljestvo prihaja v naš svet, v našo zgodovino in v naše življenjsko dogajanje.
Od Jožefa se učimo sprejemati Jezusa kot Emanuela, kot Boga z nami. Pa ne tako, kot bi bil Bog z nami le enkrat na leto. Bog se ne dotika zemlje kot gumijasta žoga, ki udari obnjo in spet odskoči.
Ko je Učlovečeni Bog prevzel nase breme zgodovine in grešnost človeštva, je po svoji smrti in vstajenju vnesel v središče te iste zgodovine človeštva seme nesmrtnosti in neugasljivi plamen upanja v večno življenje.
Bog je z nami celo v situacijah, ki jih dojemamo kot nezaželene motnje ali katastrofe. On nam odpira vrata tudi tam, kjer vidimo okrog sebe le zidovje; prižiga nam luč celo sredi najgostejše teme.
Na sv. Jožefa zlahka pozabljamo. Ko se poglabljamo v skrivnost odrešenja in v osebe, ki sodelujejo v odrešenjski zgodbi o Jezusovem rojstvu, utegnemo sv. Jožefa podcenjevati v njegovi vlogi.
Zato bi se, posebno na današnjo nedeljo, veljalo spomniti na trditev duhovnega pisatelja: "So svetniki, o katerih ne vemo mnogo, vendar dovolj, da iz tega živimo vse svoje življenje."
Evangelisti, tudi Matej, ki ga danes poslušamo, opisujejo sv. Jožefa kot opazovalca dogajanja. Stoji ob robu pomembnih dogodkov. Skoraj kot katerikoli človek iz množice. Sv. Jožef ima, lahko da, še kapljico kraljevske, Davidove krvi, ki pa se je že razvodenila v delavnici preprostega nazareškega mizarja.
Če tako gledamo na sv. Jožefa, potem ga gotovo ne obdaja tista veličina, kot je značilna za Marijo, božjo izvoljenko in blagoslovljeno med vsemi ženami na zemlji. Na njem tudi ne vidimo nič podobnega, kot je silovita preroška podoba Janeza Krstnika, za katerega je rečeno, da je največji med vsemi, ki jih je žena rodila. Izgleda, da zaostaja celo za častitljivo podobo sivobradega starčka Simeona.
Sv. Jožef je preprost, dobrodušen in vendar - preizkušen mož, saj se je znašel v težavah, ker ne more dojeti, kaj se dogaja okrog njega.
Mar lahko torej rečemo, da ga v razmišljanju o božični zgodbi lahko brez posebne škode zanemarimo, pozabimo?
Pravičen mož
Proti takšnemu stališču govori sam evangelist Matej. O sv. Jožefu pove nekaj zelo velikega, ko ga ovrednoti kot "pravičnega". V svetopisemskem duhu je ta beseda pomembna; pove, da je sv. Jožef pobožen, Bogu vdan in natančen v izpolnjevanju Gospodove postave.
Kot velike osebnosti stare zaveze: Mojzes, Izaija, Jeremija, ki so doživeli veličino Boga in prejeli od njega posebno poslanstvo, tako tudi sv. Jožef doživlja spoštljivi strah pred tem, kar se dogaja v njegovi zaročenki Mariji. Rad bi se potegnil iz "igre", toda končno sprejme svoje poslanstvo.
Njegova zasluga je v tem, da dogodkov okrog sebe ne presoja po zunanjem videzu. Pusti se v snu poučiti; posluša glas v globini svoje duše in prepozna v njem glas z višave.
Pripravljen je prerasti svoje predstave in svoje načrte. V dogajanju, sredi katerega se je znašel, zavzame mesto, ki mu je v božjem načrtu določeno. In ko sprejetemu otroku da ime Ješua - kar pomeni: Bog pomaga, sv. Jožef izrazi svojo vero v Boga, ki se je razodel v njegovem življenju.
Sv. Jožef je pripravljen prerasti svoje predstave in svoje načrte. V dogajanju, sredi katerega se je znašel, zavzame mesto, ki mu je v božjem načrtu določeno.
S takšnim vedenjem sv. Jožef predstavlja adventni lik ali podobo, v pouk vsakomur, ki se pripravlja na božično praznovanje: na praznik rojstva Njega, ki je tudi nam vsem zagotovilo, da božje kraljestvo prihaja v naš svet, v našo zgodovino in v naše življenjsko dogajanje.
Bog z nami
Od Jožefa se učimo sprejemati Jezusa kot Emanuela, kot Boga z nami. Pa ne tako, kot bi bil Bog z nami le enkrat na leto. Bog se ne dotika zemlje kot gumijasta žoga, ki udari obnjo in spet odskoči.
Ko je Učlovečeni Bog prevzel nase breme zgodovine in grešnost človeštva, je po svoji smrti in vstajenju vnesel v središče te iste zgodovine človeštva seme nesmrtnosti in neugasljivi plamen upanja v večno življenje.
Bog je z nami celo v situacijah, ki jih dojemamo kot nezaželene motnje ali katastrofe. On nam odpira vrata tudi tam, kjer vidimo okrog sebe le zidovje; prižiga nam luč celo sredi najgostejše teme.
Na sv. Jožefa zlahka pozabljamo. Ko se poglabljamo v skrivnost odrešenja in v osebe, ki sodelujejo v odrešenjski zgodbi o Jezusovem rojstvu, utegnemo sv. Jožefa podcenjevati v njegovi vlogi.
Zato bi se, posebno na današnjo nedeljo, veljalo spomniti na trditev duhovnega pisatelja: "So svetniki, o katerih ne vemo mnogo, vendar dovolj, da iz tega živimo vse svoje življenje."
Janez Zupanc je duhovni pomočnik v župniji Šmarje pri Jelšah
Zadnje objave
Vlada spreminja postopke naročanja in najdaljše čakalne dobe
18. 4. 2024 ob 17:37
V Chicagu spor glede nezakonitih priseljencev
18. 4. 2024 ob 15:31
Škandalozno: Vlada namenja visoke nagrade provladnim medijem
18. 4. 2024 ob 12:36
Volitve na Hrvaškem – zmaga tradicionalnih vrednot
18. 4. 2024 ob 8:42
V Velenju vzklikali: »Lopovi! Lopovi!«
18. 4. 2024 ob 6:00
Bo moral občudovalec Hitlerja Urban Purgar znova v zapor?
17. 4. 2024 ob 17:46
Kako pripravljeni smo na katastrofe? Verjetno manj, kot verjamemo
17. 4. 2024 ob 16:15
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
Prihajajoči dogodki
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
APR
22
Koncert za zbor – Alfred Šnitke
20:15 - 21:30
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Festival norosti
13. 4. 2024 ob 6:00
Odmev tedna: Bitka praznikov
5. 4. 2024 ob 19:55
Izbor urednika
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.