Te dni lahko v medijih spremljamo veliko poceni politične propagande, ki bi se rada prodala kot raziskovalno novinarstvo in proti koruptivna drža. Gre seveda za gonjo proti Zavodu Iskreni, ki je po dolgih letih neodvisnega, napol prostovoljnega delovanja v dobro številnih posameznikov in družin, končno dobil tudi nekaj denarja na javnem razpisu.

Posnetek komentarja Andreje Barat je na voljo na koncu prispevka.

Očitno so pri nas nekatere nevladne organizacije sveto prepričane, da davkoplačevalski denar pripada izključno njim in samo njim. In to zgolj zato, ker so ga že tolikokrat dobile. Tudi zato je, če se želimo iti demokracijo, nujno vsaj približno uravnoteženo menjavanje političnih polov na oblasti, da se karte vsake toliko premešajo in zapiha nov, tudi kadrovski in tudi »nevladno-organizacijski« veter. Zavod Iskreni.net in tudi Domovina.je, je bil leta prisiljen preživeti na trgu in tudi je. Naj to preizkusijo še katere druge nevladne organizacije in vidijo ali imajo sploh zdravo jedro in kaj je njihovo resnično poslanstvo (poleg proračunskih sredstev seveda).

Če je ta gonja samo novo patetično sredstvo histeričnega opozicijskega boja za oblast, pa je to še toliko bolj patetično, ker gre za zavod, ki je v letih svojega obstoja naredil in je pripravljen še danes narediti veliko za dobro ljudi.

Krščansko poslanstvo kot psovka

Še najbolj moteče pri vsem skupaj je to, da je bilo v vseh teh medijih krščansko poslanstvo zavoda uporabljeno malodane kot psovka. Vsekakor izrazito negativno. Iz kilometrov kvalitetnih in uporabnih vsebin so izbrskali nekaj kontroverznih tem in zavod predstavili kot leglo nazadnjakov.

Kaj je, lepo prosim, narobe s tem, da zavod zagovarja krščanske vrednote? Nikomur ničesar ne vsiljuje. Ni potrebno koristiti njegovih uslug, če ti bolj odgovarjajo, recimo storitve Legibitre ali Mirovnega inštituta. Tudi kristjani plačujemo davke. Kaj je narobe, če predstavi še drug pogled na spočeto življenje v maternici kot je ta, da se ga lahko znebiš in da je to tvoja pravica? Smo pluralna družba ali smo družba enoumja, kjer je dovoljen le en pogled na svet? Mimogrede, sodobne človekove pravice temeljijo in stojijo na krščanstvu. Tudi padle bodo na krščanstvu, če se bomo odvrnili od njega.

In kaj je narobe s tem, da je minister vodil priprave na zakon? Ali ni to odlična referenca za vodenje njegovega resorja?!? Je narobe, če se mladi pripravljajo na zakon še kako drugače kot da porabijo tisoče evrov za organizacijo poroke? Ali je bolj sprejemljivo investirati v psihološko pomoč po ločitvi?

Kristjani nismo poklicani, da sodimo kogarkoli zaradi njegovega načina življenja (čeprav nam včasih tukaj tudi spodrsne), smo pa poklicani, da oznanjamo resnico in iščemo vedno nove poti do človekovega dostojanstva.

Kaj je, lepo prosim, narobe s tem, da zavod zagovarja krščanske vrednote? Nikomur ničesar ne vsiljuje. Ni potrebno koristiti njegovih uslug, če ti bolj odgovarjajo, recimo storitve Legibitre ali Mirovnega inštituta.

Nasprotniki cepljenja?

Nova medijska kost za glodanje je bojda anticepilska propaganda zavoda. Še pred kratkim smo od istih medijev poslušali o represiji, ko se je govorilo o morebitnem obveznem cepljenju, danes pa dvom v obvezno splošno cepljenje uporabljajo za napad na drugače misleče.

Res je, da so nekatere osebe zavoda Iskreni.net skeptične do obveznega cepljenja. Vendar če pogledamo arhiv Domovine, bomo tam našli veliko število člankov, ki cepljenje spodbujajo. Spodbujamo pa tudi debato in ni nas strah nobene teme. Je strah vas?

Moja čisto osebna izkušanja na to temo, je izjemno pozitivna in demokratična:

Naklonjena sem cepljenju, ki je po mojem mnenju rešilo največ življenj v zgodovini in bistveno pripomoglo k današnji kvaliteti življenja. Pred leti, ko je bila ta tema spet aktualna zaradi zdravnice, ki je na vrata svoje ordinacije napisala, da otrok antivakserjev ne bo zdravila, sem napisala članek, ki vsekakor ni bil v antivakserskem duhu. Direktor zavoda Igor Vovk, ki bi takrat na svojem mediju z lahkoto preprečil tovrsten članek, ni rekel niti besedice in je odločitev o objavi prepustil uredniku Domovine.

Če koga zanima, je članek še vedno dostopen na tej povezavi  (kot tudi mnogi drugi članki, ki spodbujajo k cepljenju)

Obvezno cepljenje je vsekakor tema, o kateri se je potrebno pogovarjati in pogovarjati se je potrebno  tudi o stranskih učinkih, ki bi jih medicina včasih najraje pometla pod preprogo. Kar pa je tukaj resnično pomembno, je drža človeka, ki dopušča in spoštuje drugačno mnenje od svojega (ki v tem primeru verjetno temelji v boleči osebni izkušnji) in se drži načel nevmešavanja v uredniške odločitve.

Se lahko mediji, ki danes tako veselo pljuvajo po Iskreni.net in Domovina.je, pohvalijo s tem? Ni opaziti! Se lahko s tem pohvalijo stranke, ki danes s hinavsko proti-koruptivnostjo na jeziku precejajo komarja potem ko so pogoltnile že na tisoče kamel?

Je to objektivno poročanje ali je to cenena politična propaganda, ki blati to, kar je dobrega in piše po naročilu tistih, ki se jim zdi, da davkoplačevalski denar pripada izključno njim?

Dovolj.je!

Še eno dejstvo, ki očitno kaže, da gre za načrtno politično obarvano gonjo, je selektivno podajanje informacij o zavodu:

Iz zavoda Iskreni je pred dvema letoma vzniknila iniciativa Dovolj.je. Namen te iniciative je nuditi pravno in psihološko oporo in pomoč žrtvam spolnih zlorab znotraj Katoliške cerkve v Sloveniji, saj je bilo več kot očitno, da se predstavniki cerkve te problematike niso lotili kaj dosti drugače kot na papirju in da so bile žrtve prepogosto obravnavane zgolj kot moteči element.

Osrednji mediji to dobro vedo, saj so pred dvema letoma zelo podrobno poročali o tej iniciativi. Takrat je očitno sodila v njihovo agendo pljuvanja po RKC (kar sicer nikoli ni bil namen iniciative!), danes pa bi očitno pomenila preveč pozitivno informacijo v vsej tej zgodbi in je nobeden od medijev ni niti omenil. Ker boj proti spolnim zlorabam je težko narediti ne-hvalevreden in težko bi mu bilo oporekati davkoplačevalski denar. Zavodu je finančno pomoč po ustanovitvi iniciative odrekla tudi Cerkev. Bi bila morda za naše medije to zanimiva referenca?

Je to objektivno poročanje ali je to cenena politična propaganda, ki blati to, kar je dobrega in piše po naročilu tistih, ki se jim zdi, da davkoplačevalski denar pripada izključno njim? Pričakovano je, da stranke, ki so iz preračunljivosti odložile žezlo, ne izbirajo sredstev, ko si histerično utirajo pot nazaj na oblast. Zelo žalostno pa je, da jim pri tem tako velikodušno pomagajo osrednji slovenski mediji, ki jih vsi državljani financiramo z namenom, da objektivno poročajo o dogajanju v naši državi.

Zavod Iskreni.net nima iskrenosti le v imenu. Prav tako Domovina.je ne. Tudi podaljšek Nsi ni. Iskreno si prizadevamo za iskanje resnice. Ker smo samo ljudje se lahko tudi kdaj zmotimo, a zlonamerni nismo nikoli. K temu vabimo tudi druge medije in ves slovenski politični in družbeni prostor. Veliko lepše nam bo vsem skupaj!

Spletna peticija v podporo zavodu Iskreni
V minulih dneh je že nekaj organizacij izrazilo javno podporo Zavodu Iskreni. V uredništvu  portala Časnik.si pa so pripravil celo spletno peticijo “Vsi smo iskreni”, kjer lahko podporo s svojim podpisom izrazi prav vsakdo. Peticija je dostopna na TEJ POVEZAVI.

19 KOMENTARJI

  1. Vedno vrhunska Andreja Barat!

    Zanimivo, ko je bil Igor Vovk direktor Zavoda Iskreni med inicatorji Dovolj.je so ga mediji sprejemali. Lani je bil celo med kandidat za DELOovo osebnost leta?! Letos pa pogrom t.r. nad Iskreni in istimi vrednotami in ljudmi. Kako prozorno dvojna merila.

  2. Človek ni samo materija, človek je tudi duhovno bitje.
    Tega se večin v današnji družbi ne zaveda, saj večina trdi, da so ateisti. Če se imajo za ateiste, menijo, da so kleni, pametni in popolni.
    Ali je takšna drža koristna?
    Če objektivno pogledamo, ni.
    Človek si je v dogi dobi bivanja na Zemlji ustvarli svoj svet, v katerem duhovnost igra zelo pomembno vlogo.
    Prav duhovnost je gibalo vsega, kar pojmujemo kot napredek, kot razvoj. Druga živa bitja se s tem ne ukvarjajo.
    V dogem obdobju bivanja je človek ustvaril religijo. najprimitivnejša ljudstva, ki so sicer pred nedavnim izumrla, so imela religijo . Najprimitivnejši ljudje so bili verni in višek njihovega živlajnje so bili najrazličenješi rituali in časenje božanstev.
    Prišloi pa so ratzvetljenci, misleci, ki so se postavili nad Boga.Začeli so trditi, da ga ne rabijo, da vse znmorejo brez nejega. Ošabnost.
    Pojavil se je Marx, ki je vero celo enačil z opijem, sa katerim uspavajo naivno ljudstvo.
    In ternutno zamguje Marx in ateizem.
    Pred vsem zato, ker za ateizem ni potrebno storiti nič. Nobene žrtve niso potrebne, nobenih omejitev ni.
    Kam pa to vodi?
    Ozrimo se okoli sebe in lahko vidimo, da toliko bogastva, kot je človeštvo ustavrilo, ga še ni bilo in hkrati toliko nezadovoljstva tudi ne.
    Bodimo pošteni in rečimo, da živimo v bogati družbi, kjer je vsega dovolj in preveč, pa nazadodvoljstvo vseeno raste. Kje je vzrok?
    Ni duhovnsti. Postajamo materialisti, postajamo ateisti.
    Velja samo bogastvo in razkošje. Razkošje nima meja, zato tui nezadovoljstvo nima meja.
    Predpostavlja se, da bogatijo tisti, ki so na rhu. Zato se bije brezkompromisni boj, kdo bo koga, kdo si bo prigrabil več.
    Vse je dovoljeno, saj smo ateisti.
    Tudi sleparije so dovoljene, kaj ne Igor?

  3. Par ljudi ima lepo plačo za mešanje megle. Na sto tisoč Slovencev ima mogoče eden koristi od tega zavoda (in sorodnih)…

    Če bi za 130 jurjev zgradili otroško igrišče ali nov vrtec, bi bilo več koristi.

    Pa lep pozdrav…

    • Debela Berta, ti ki vse veš kaj je prav…!! Če bi tebi ljubi oblastniki ne kradli, bi bila Slovenija eno samo “otroško igrišče” , ki bi imelo v vsaki občini kakih deset “otroških vrtcev”!! Prenehaj že soliti pamet s tvojo silno “humanostjo”, saj ti nihče ne more nič verjeti, ker si razumsko zelo omejen in čustveno pristranski! Če ne vidiš, da je pot , ki jo ubira ta vlada pot, ki pelje v normalnost ZA VSE DRŽAVLJANE, ti tudi Bog ne more pomagati!!

      • Jaz nimam meni ljubih oblastnikov. Ni politika, ki bi bil tako moder, konstruktiven in pokončen, da bi ga res pohvalil in cenil.

        Meni ljudi oblastniki? Kradejo? Kaj misliš s tem, kdo naj bi bili meni ljubi politiki? Jaz se jezim nad krajo vsakršnega politika, kraja je kraja in tu politična barva ne igra vloge… Kapiš?

    • debela_berta:
      1. ”Na sto tisoč Slovencev ima mogoče eden koristi od tega zavoda (in sorodnih)…”

      Očitno je po njihovih programih veliko povpraševanje na trgu. Z izjemo sredstev iz razpis za lajšanje socialno-psiholoških stisk in posledic COVID-19, Zavod posluje pozitivno z uspešno prodajo svojih storitev na trgu. Citiram: ”V letu 2020 smo denimo močno zrasli in ustvarili okrog 300.000 eur prihodkov, čeprav iz razpisov oz. javnih sredstev nismo prejeli praktično ničesar.” (https://www.domovina.je/zavod-iskreni-koncno-prejel-podporo-za-terapije-in-programe-za-ranljive-skupine/)

      2. ”Če bi za 130 jurjev zgradili otroško igrišče ali nov vrtec, bi bilo več koristi.”

      Če pogledamo, koliko so na leto dobili t.i. trije Janezi Janše (Znani umetniki, ki so si nadeli ime Janeza Janše, delujoči v Zavodu za založniško, kulturno in producentsko dejavnost Maska Ljubljana so od leta 2007 prejeli skoraj 3,6 milijona evrov; https://www.domovina.je/koliko-javnih-sredstev-bi-zavod-iskreni-prejemal-ce-bi-domoval-na-metelkovi-6/) bi se 100-200 jurjev za vrtec ali otroška igrišča res izjemno hitro našlo.

    • Berta, Berta, ti pa ga sekaš mimo.

      V glavnem so nam do sedaj oblast kreirale leve politične stranke. Zakaj na njih ne nasloviš tega, koliko DSO-jev in vrtcev, bi bilo zgrajenih, namesto da je leva oblast z lopato metala v pogoltna usteca levih nevladnih organizacij, ki jih je kot listja in trave in razen redkih, od njih NOBENE KORISTI. V njih pa so se natepli potomci komunistov, ki pa jim, jasno, preko očetov, pripada vse, kar je včasih pripadalo njihovim dedkom in očetom! Tako je to, mi (levi) ali pa noben.
      Sedaj pa taka štala zaradi tega zavoda, katerega je pomagal ustanoviti g. Cigler Kralj. Kaj pa je naredil narobe? Teh 130.000 podeljenih sredstev iz javnega razpisa vas boli? Silni milijoni podarjeni raznim totalno brezveznim organizacijam, ki še same ne vedo, kaj počnejo, ker jih preprosto prav nihče – do sedaj – ni vprašal po rezultatih, pa je sprejemljivo. Dokler dobivajo samo vaši, levi, je vse ok.
      Pridružujem se komentatorju Rokcu, ki je naredil primerjavo za podeljenih 3,6 milijona € za seveda leve, to pa vaše pošteno srce nič ne gane?
      Tako ste zaslepljeni s takim enostranskim nabijanjem, da izgubljate moralni kompas.

      Danes v DZ je bil g. Cigler nagovorjen v zvezi s temi podeljenimi sredstvi. Odgovor je bil briljanten. Velik človek, velik politik! Vprašala je poslanka (menda je bila Korčetova v vlogi inkvizicije). Odgovoril ji je, če ona misli, da bi ga moralo biti sram, ker je med ustanovitelji. Povedal je, da je zaradi takega človekoljubnega poslanstva in volonterstva – ponosen! Tega sicer levičarji ne razumejo, kaj je človekoljubnost, ponos, še manj pa volonterstvo.

      Levičar razume samo to, da mu pripada. To so počeli od leta 1945 dalje. Take navade ti ostanejo in očitno so potomci le-teh “revolucionarjev” gensko obremenjeni s tem, da morajo dobiti vse to, kar so imeli njihovi dedje. V primeru, da pa bi kašno drobtinico dobili drugače misleči, ne, to pa ne gre. Njim pa ne bodo jemali!

  4. Nerazumni ideološki in politični pritiski ter sovražni napadi na zavod Iskreni dokazujejo, da je veljavna ustavna ureditev v RS v vsakdanji praksi “španska vas” za mnoge politične agitatorje in hujskače, ki imajo sicer nenehoma na ustih abstraktno “vladavino prava”, “temeljne človekove pravice in svoboščine” ter “pravico drugega, da razmišlja drugače”.
    Diskvalifikacije dela državljanov in volivcev v RS s skrbno izbranimi sovražnimi zmerljivkami in žaljivkami, kot so: “nazadnjaki”, “mračnjaki”, “fašisti”, “klero-talibani” …, je porazen dokaz neenakih ustavnih, pravnih, etičnih, kulturnih in političnih meril in kriterijev, je dokaz dejanske neenakosti in neenakopravnosti med državljani RS in je dokaz, da se tudi pristojni državni organi na očitne ter flagrantne pojave diskriminacije ne odzivajo ažurno, sproti, javno in jasno z nedvoumno ničelno toleranco do vseh poskusov diskriminacije med ljudmi in družbenimi skupinami na osnovi svetovnega nazora, vere, ideologije, politične, rasne pripadnosti itd.
    Nezaslišano in sramotno je, da se z jasno in nedvoumno javno besedo oz. pričakovanim stališčem ob takih primerih samodejno ne oglasita prvenstveno poklicana urada varuha človekovih pravic in/ali urad varuha, ki naj bi skrbel za enakost in enakopravnost vseh državljanov v skladu z veljavno ustavo in univerzalnimi temeljnimi pravicami in svoboščinami posameznikov v vsaki demokratični in pluralni družbi.

  5. Aktiven državljan

    Dobra vprašanja ste postavili.
    Kako dvolična je Levica ki govori, o VLADAVINI PRAVA, vendar dejansko dela mimo tega, v stilu: “Vse nam, drugim NIČ”:

    Levica je celo delala shod proti “sovražnemu govoru” in preverzno je na njihovih protestih slišati veliko žaljivk (Fašisti, Koruptivni, nazadnjaki…) in celo pozive: “Ubi Janšu”.
    Ti protestniki so v bistvu DEMONSTRIRALI SOVRAŽNI GOVOR in RTV jim je delala reklamo.

    Res imamo veliko institucij, ki so bile ustanovljene le z namenom, da bodo ščitile KORUPTIVNE iz Levice. Kako se ni komisija KPK, nikdar oglasila, pri izčrpavanju podjetij, pri Bankah, ki so dajale denar svojim – manko v banki pa smo morali pokrivati vsi.

    “Strokovnjaki” so temu rekli BANČNA LUKNJA. Dejansko pa je bila KRAJA.
    Računsko sodišče, KPK, Tožilstvo, sodstvo…pa NIČ”. Tudi taki “razumniki alla Spomenka, profesorji, 571 NOVINARJEV – tudi NIČ.

    Navajate tudi, da imamo “Varuha človekovih pravic”.
    Ta pa spet varuje samo “pravice Levih”, sicer bi se sedaj oglasil, tudi v primeru Cigler in Iskreni, da imajo tudi državljani iz Desnega pola vse PRAVICE!

    Pa tudi VČP, molči in “drži štango KULU”. Ali je to odraz pravne države, da državne institucije delajo samo za podpornike Levice?

  6. Rokc
    Zelo dobro ste pokomentirali.
    Res zelo zanimivo, da RTV nikoli ni nič izpostavila Zavod “Maska”, ki brezplačno biva na Metelkovi, je pa od države dovil od leta 2007 dalje, kar 3.600.000 Eurov.

    To so MILIJONI, o katerih RTV molči. Nič se ne sprašujejo na RTV in v KOALICIJI Kul, kaj je sploh koristnega naredil ta Zavod “Maska” za Slovenijo?

    Za Levico je “Maska” zelo pomembna, ker je naredil film, ki je zasmehoval Janšo.

    V tem filmu nastopajo moški, ki so se preimenovali v JANEZA JANŠO.
    Lahko bi celo rekli, da je ta film “kraja identitete”. Kajti ime JanezJanša tu ne poveličuje Janše – prej ZASMEHUJE. In to so vrteli po vseh kinodvoranah po Sloveniji.

    Ali se kdo vpraša, da bi se trije preimenovali v Milana Kučana in “nepridiprave” z imenom Milan Kučan kazali po celi Sloveniji?
    Mislite, da bi ti dobili nagrado v MILIJONIH ?
    Jaz misli, da bi jih oglobili z utemeljitvijo, da žalijo pomembnega POLITIKA.

  7. Sram me je!
    O sramotah Slovenije, o katerih bi morali pred volitvami razmisliti volivci
    Sram me je, da Sloveniji mednarodni finančni trgi sporočajo, da je bankrotirana država.
    Še bolj me je sram, da se premier Borut Pahor na predvolilnih srečanjih hvali, da je njegova vlada dobro delala in Slovenijo uspešno prepeljala skozi ekonomsko krizo.
    Sram me je, da živim v državi, ki so jo državljanom ugrabile interesne skupine.
    Še bolj me je sram, da velja premier Pahor za poštenega politika, hkrati pa v posmeh volivkam in volivcem govori, da je ugrabitev države običajna značilnost demokratičnih družb.
    Sram me je, da se je po letu 2008 državni dolg podvojil z osem na 16 milijard evrov, število brezposelnih pa poskočilo s 60 na 111 tisoč.
    Še bolj me je sram, da je predsednik države Danilo Türk konec leta 2007, v času rekordno nizke brezposelnosti, protestiral z dvignjenimi rokami, po letu 2008 pa mu za naraščajočo vojsko brezposelnih ni bilo več mar.
    Sram me je, da je predsednik Türk z visokim državnim odlikoval nagradil nekdanjega udbovca Tomaža Ertla in s tem povzdignil kršenje človekovih pravic na raven družbene vrednote.
    Še bolj me je sram, da predsednik Türk kljub ogorčenju slovenske javnosti svojega odlikovanja ni nikoli obžaloval niti se za dejanje ni opravičil.
    Sram me je, da v Sloveniji veljajo za moralne avtoritete ljudje kot Spomenka Hribar, ki se je leta 1993 upokojila po privilegiranem zakonu o poslancih, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo kot neustavnega.
    Še bolj me je sram, da ostajata anonimni običajni državljanki z resničnim čutom za moralo, ki sta podvomili o moralnosti takšnega zakona in z ustavno pobudo tudi uspeli.
    Sram me je, da živim v državi, kjer so s smrtjo grozili kolegu s Financ Jaki Elikanu.
    Še bolj me je sram, da so o grožnji s smrtjo Elikanu molčali Štrajnova Liberalna akademija, varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek – Travnik in številni drugi samooklicani varuhi medijske svobode in človekovih pravic.
    Najbolj sram pa me je, da o tem ni bilo nobene besede v predvolilnem boju, čeprav je v to grožnjo vpleten sin kandidata za premiera Zorana Jankovića.
    Sram me je, da je Janković pred volivci zamolčal lastništvo hiše in drugega premoženja.
    Še bolj me je sram, da se je taisti Janković samooklical za poštenjakarja, ki naj bi bil s svojo moralno držo zgled drugim državljanom.
    Sram me je, da se Jankovićev politični boter Milan Kučan vedno znova zgraža nad moralno izpraznjenostjo slovenske družbe in se javno rad pohvali s članstvom v mednarodnem etičnem kolegiju v okviru madridskega kluba.
    Še bolj me je sram, da Kučan ves čas gleda v tla in nič ne protestira, ko Janković ne govori resnice.
    Sram me je, da se je Janševa SDS skozi tranzicijo samooklicala za moralno borko proti divji privatizaciji družbenega premoženja in nepregledni prodaji državne lastnine, takoj po volilni zmagi leta 2005 pa je prelomila obljube volivcem in podmizno prodala Mercator [MELR 163,00 +1,88%].
    Še bolj me je sram, da se danes ista SDS hvali s podmizno prodajo državnega premoženja v Mercatorju, ki je skrajnje nizkotno dejanje.
    Sram me je, da so Slovenci v letih debelih krav z gorjačo pričakali reformatorja Mića Mrkaića in zavrnili njegov »bench-mark« program strukturnih reform iz leta 2004, s katerim bi lahko ujeli še zadnji razvojni vlak na poti v globalizacijo.
    Še bolj me je sram, da je Mrkaić s svojimi rokami lovil kače za Janeza Janšo, ta pa danes njegova reformna prizadevanja enači z bankovci v očeh.
    Sram me je pokvarjenih dejanj Hilde Tovšak iz Vegrada , ki segajo od bankrota gradbenega velikana, izgona tujih delavcev iz države, neplačevanje plač in prispevkov zaposlenim do izginotja denarja, ki so ga delavci zbrali za družino umrlega kolega.
    Še bolj me je sram, da samooklicani prvak slovenske krščanske demokracije Lojze Peterle, ki ima polna usta krščanskih vrednot, Tovšakove ni nikoli javno obsodil.
    Sram me je, da mariborska nadškofija pridiga o morali, hkrati pa se noče pogledati v ogledalo in priznati, da je kot dolgoletna večinska lastnica družbe Gospodarstvo Rast neposredno odgovorna za bankrot cerkvenega finančnega imperija.
    Še bolj me je sram, da finančni hazarderji z mariborske nadškofije perejo možgane svojim ovcam o pohlepnih kapitalistih, medtem ko sami hinavsko iščejo grešnega kozla za svoje napake v zloglasnemu neoliberalizmu in globalizaciji.
    Sram me je, da je NLB največja upnica propadlega SCT s 44 milijoni evrov nezavarovanih terjatev in kar 169 milijoni evrov prijavljenih garancij.
    Še bolj me je sram, da noben od vodilnih bankirjev NLB, ki so bili tako velikodušni do SCT, ni odgovarjal za svoja dejanja.
    Sram me je, da smo zaradi kartelnega dogovora med gradbinci mastno preplačali gradnjo avtocestnega križa.
    Še bolj me je sram, da se udeleženci kartelnega dogovora danes prosto sprehajajo po cesti in se imajo povrhu vsega še za ugledne in častne gospodarstvenike.
    Sram me je, da smo davkoplačevalci dokapitalizirali NLB z več sto milijoni evrov našega denarja.
    Še bolj me je sram, da se do danes noben ob bančnih hazarderjev iz NLB in njihovih nadzornikov iz Banke Slovenije ni niti pokesal za svoja dejanja.
    Sram me je, da je bil dolgoletni predsednik GZS Zdenko Pavček prvi mož »nacionalnega šampiona« V & V, ki se je zaradi Pavčkovi zgrešenih menedžerskih in lastniških odločitev v dolgoletnem obdobju debelih krav danes znašel pred stečajem.
    Še bolj me je sram, da Gospodarska zbornica Slovenije na čelu s Samom Hribarjem Miličem kot krovna predstavnica gospodarstva ni nikoli zmogla toliko poguma, da bi samokritično spregovorila o napakah svojih menedžerskih članov in o predsedniku Pavčku, ki je bil slab zgled gospodarstvu.
    Sram me je, da Združenje Manager Pavčkovo neplačevanje socialnih prispevkov delavcem družb v skupini V & V ni označilo za skrajnje neetično poslovno dejanje in ga ni izključilo iz združenja.
    Še bolj me je sram, da je Združenje Manager s takim ščitenjem Pavčka maže ugled vseh drugih menedžerjev in javnosti sporoča, da je celoten menedžerski ceh v Sloveniji vreden prezira.
    Sram me je, da je Združenje Manager podelilo Binetu Kordežu nagrado menedžer leta 2007, ko je že ekscesno zadolžil Merkur .
    Še bolj me je sram, da Združenje Manager na čelu z izvršno direktorico Sonjo Šmuc ne želi odvzeti zlobirane nagrade Kordežu, ki je dejansko nagrada za bankrot Merkurja.
    Sram me je, da tudi letos na vrhu lestvice najbogatejših Slovencev kraljujejo pidovski in drugi privatizacijski tajkuni.
    Še bolj me je sram, da po 20 letih tranzicije kljub stotinam in stotinam privatizacijskih afer še vedno ni za zapahi nihče od vplivnih ekonomskih igralcev, tajkunov, roparjev državnega in družbenega premoženja.
    Sram me je, da lahko v Sloveniji na prste ene roke preštejemo klasične podjetnike, ki so tako kot (Boscarol#ivo Boscarol) ali Akrapovič z znanjem, trudom, pogumom in inovativnostjo ustvarili iz nič svetovno uspešna podjetja z razpoznavno blagovno znamko.
    Še bolj me je sram, da Slovenci v nasprotju z Američani nismo ponosni na svoje milijonarje in da je pri nas kapitalizem še vedno psovka med ljudstvom.
    Sram me je, da je Dušan Semolič še vedno prvi slovenski sindikalist, čeprav mu je skupina Murinih delavk javno izrekla nezaupanje.
    Še bolj me sram, da se isti Semolič javno razglaša za varuha delavskih pravic, v resnici pa je salonski sindikalist, ki se sprehodi kvečjemu do ljubljanskega Kongresnega trga in je slep za resnične težave delavcev v slovenskih podjetjih.
    Sram me je, da je sindikalist Semolič molčal, ko so večinoma tuji delavci v Stožicah v mrazu in snegu, dan in noč, tudi po 14 ur na dan, gradili razvpiti štadion.
    Še bolj me je sram, da je Semolič po kalvariji delavcev v Stožicah za delavski praznik na Rožniku za častnega gosta povabil ljubljanskega župana Jankovića.
    Sram me je, da je ekonomist Jože Mencinger v tranziciji menedžerje javno spodbujal k sporni privatizaciji družbenega premoženja, ko je za Gospodarski vestnik leta 1996 izjavil: »Če bi bil sam direktor in bi videl, da mi grozi izgubiti vse, kar imam in za kar sem se trudil desetletje ali več, bi namreč tudi sam poskušal oškodovati družbeno premoženje.«
    Še bolj me je sram, da isti Mencinger še danes velja za »slovensko« privatizacijsko Kasandro in se razglaša za velikega borca proti tajkunizaciji Slovenije, v resnici pa je lažni certifikatski prerok in eden od idejnih očetov slovenskih tajkunov.
    Sram me je, da je Slovenija postala država, kjer so nosilci nizkotnih in amoralnih dejanj javni varuhi morale in vrednot. Še bolj me je sram, da se številni grobarji slovenskih podjetij prosto sprehajajo po državi.
    Kljub vsemu sem vesel, ko to pišem. Še bolj sem vesel, ker vem, da se mnogi strinjajo z mano, vendar iz strahu molčijo.
    Volivke in volivci, če je tudi vas sram moralnega, ekonomskega in političnega razkroja slovenske družbe, imejte to v mislih, ko se boste odločati na nedeljskih volitvah, komu boste zaupali svoj glas!
    Stanislav Kovač Finance 1.12.11 https://www.finance.si/332185/Public-enemy-Sram-me-je?cctest&

  8. Krivda in sram
    Dva sistema držita skupnost skupaj: eden je pravni, ki ugotavlja krivdo, in drugi tisti, ki ga regulira sram. Slovencem so pravni sistem vedno prinesli tujci, od Avstro-Ogrske do komunistov iz Beograda. Zato ga dojemamo kot tujek, ki nas ne zadeva in do katerega smo sovražno nastrojeni. Skratka, nihče od nas ni za nič nikoli kriv.
    A skupnosti lahko mirno obstajajo brez pravnega sistema, če jih uravnava nepisani sistem sramu, torej tega, kaj je častno in kaj sprevrženo.
    Ker smo vedno morali nategniti okupatorje, so naši mitski junaki tihotapci in rokovnjači, zato je naš sistem sramu zelo tenko namazan.
    Ljudje načeloma ne ločijo med sistemoma krivde in sramu. Lep primer sem videl v neki slovenski oddaji o predragi zdravstveni opremi, ko so novinarji šli na sever, v Skandinavijo, spraševat nekega direktorja za bolnišnično nabavo in se je možakar le čudil, češ, če začne mahinirati, ga bo družba izločila, kakšna sramota bi to bila! Pri tem ga je novinar spraševal o kaznih, torej o pravni grožnji, kar samo pomeni, da Skandinavce sistem sramu bolj ovira pri kriminalu kot sistem kazni.
    Skupnost tam lopove torej izloči, pri nas pa zanje išče opravičila. Zato pač nismo ne Skandinavija in ne Švica.
    https://siol.net/siol-plus/kolumne/miha-mazzini-resevanje-goljufa-kobala-488263

  9. Jan Plestenjak je Slovencem letos voščil: “Nehajmo lagati drugemu in sebi, pa nam bo vsem bolje!” Narod, ki ni iskren, laže sebi in drugim. Če ni iskren, ne more reševati, niti svojih niti problemov drugih. Žal še velja, da tisti, ki si uspe pridobiti avreolo “kulturen”, je potem vzor ljudstvu, je skoraj nedotakljiv, lahko dobi posebno plačo in pokojnino in pogreb ter še zapis v zgodovino. Je to res kultura?! Samo mi imamo, menda edini na svetu, dan kulture za državni praznik. Ta dan Slovenci, elita naroda, posluša govore kulturnikov, po predstavi pa glasno govori:”Odlično!”, potihoma pa:”Pojdimo na kozarec, da ugotovimo, kaj nam je, politikom in drugim, kultura dala za pokoro!” Poglejmo objavljen zapis g. Jurija Žureja. doktorja prava, kako deluje pravna država, ko ji je moralni imperativ kultura. Pravi: “Živimo v državi, ki ni pravna država in ki pravo zlorablja, da varuje tiste, ki zlorabljajo pravo. Zelo praktična dilema. Državna uprava je seznanjena s sumom kaznivega dejanja, za katerega je predpisana zaporna kazen tri leta Sum ignorirajo vsi župani, policija, delovna inšpekcija, nadzorniki in bivši policisti. Trdim, da živimo v državi, ki ni pravna država in ki pravo zlorablja, da varuje tiste, ki zlorabljajo pravo. Država, v kateri smo tiho, pa ne zato ker se strinjamo, ampak ker se nam ne da ukvarjati z najbolj brutalnimi v družbi. Država, kjer so intelektualci vrženi v smetišče države in kjer diktirajo vrednote družbe tisti, ki državi in družbi prispevajo malo ali skoraj nič in kjer krivice in smrti posameznikov toleriramo, da se ne bodo slabo počutili zločinci po vseh standardih človekovih pravic. Nismo enaki med seboj, ampak so nekateri na veliko žalost bolj enaki. Sistem v katerem delo nikoli ni bila vrednota, ampak je heroj, kdor se je znajde in kdor je znal prelisičiti sistem. Obstaja namreč cela plejada fakultet, kjer realne vrednosti ni, če jim vzamemo to vlogo, strašijo in razlagajo svojo percepcijo sveta , ki se konča na obrobju svojega zavetja in strašijo, kaj je tam čez, ne da bi pogledali tam čez. Velika večina nas nima časa in tudi ne volje, da dokazujemo svoj prav, Kar pa ne pomeni, da nas ni. Vse ob letu osorej in če kdo misli, da preferira vse to na politiko, je to le takrat, če res verjame, da je politika bistvo te države. Bistvo te države so ljudje in to tisti, ki delajo, so delali ali pa se šolajo, da bodo delali. Manj politiziranja in več odgovorne politike, pa nam bo vsem boljše. Vedno mi je kdo stopil na živec, če se je kdo spravil na tiste, ki se ne morejo braniti ali pa se branijo le stežka. Sam se znajdem in se vedno bom, nekateri pa nimajo te sreče in imajo hkrati veliko nesrečo, da živijo v družbi kjer je večini ponavadi vseeno, če ne gre za njihovo osebno korist in ne tvegajo načelnosti, ne ker to ne bi bilo prav, ampak ker se ne splača.” Zlatko Šugman je ob prejemu Prešernove nagrade povedal:”Tragedija mora biti na svetu! Vi, gospod Prešeren, ki imate med rojaki avtoriteto, dajte, bodite, prosim, tako dobri in jim položite na dušo prošnjo starega komedijanta: »Bratje in sestre, Slovenci in Slovenke, ustavite komedijo!«

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime