O nas - generaciji, ki noče otrok

POSLUŠAJ ČLANEK
Tole je kratka analiza slovenske demografije: V Sloveniji se je lani po še neuradnih podatkih rodilo 19.123 živorojenih otrok, kar je 600 (oz. 3 %) manj kot leto prej in najmanj v zadnjih 12 letih. Gre za to, da imamo vse manj žensk v rodni dobi, ki potem tudi rodijo manj otrok. Lani je bilo v Sloveniji najmanj žensk v rodni dobi doslej. Takih, ki se za otroke odločajo, je vse manj, pa še te se za otroke odločajo pozneje. Vse več je tudi težav z neplodnostjo. Sodobna Slovenka ima prvega otroka pri 29 letih, skoraj 60 % mater je neporočenih.

Pri nas se v povprečju rodi 1,6 otrok na žensko v rodni dobi, za obnavljanje prebivalstva bi moral biti ta delež 2,1 otroka na žensko. Učinek staranja prebivalstva pa naj bi med vsemi državami najbolj prizadel prav Slovenijo.

Rešitev? Strokovnjaki pravijo, da sta možnosti dve. Prva je, da ženske v rodni dobi rodijo več otrok, druga je priseljevanje. O prvi lahko teoretiziramo, druga se nam dogaja. Dejstvo je, da projekcije kažejo, da bo v nekaj več kot desetletju glede na sedanji trend število živorojenih otrok padlo pod 15.000 na leto.

V generacijah, ki so danes med 60. in 70. letom, so skoraj vse ženske rodile vsaj enega otroka, 70 % jih je imelo vsaj dva. Med generacijami, ki imajo danes okrog 40 let, se je močno povečal delež žensk brez otrok in dosegel skoraj 20 %.
27-letnica, ki je v TV Dnevniku na temo demografije dejala, da si po zaključku študija otrok ne želi, ker »želi še malo živeti« kar lepo ponazarja odnos moje generacije do odločitve za otroke.

Z otrokom pride konec "lajfa"?


Ob pritisku vse nižje stopnje rodnosti, staranja prebivalstva in s tem računov brez krčmarja v državni blagajni, so vsi pogledi uprti v nas, mlade. 27-letnica, ki je v TV Dnevniku na temo demografije dejala, da si po zaključku študija otrok ne želi, ker »želi še malo živeti«, kar lepo ponazarja odnos moje generacije do odločitve za otroke. Pa čeprav se vse ali vsi (problem še kako zadeva tudi moške) zavedamo, da z otroki življenja ni konec. V čem je torej problem?

Smo ena najbolj kontroverznih in nepredvidljivih generacij. Čeprav smo izobraženi, nimamo izobrazbi primerne plače. Smo pretežno neporočeni, a ne tudi nevezani, čeprav se ne vežemo zlahka. Cenimo osebno svobodo, morda zato ne toliko tudi odgovornosti, ki jo prinašajo otroci. Smo generacija krize vrednot, s katero pa se soočajo tudi naši starši. Živimo v nestalnem svetu – nestalne so službe, razmerja, stanovanja … ves čas se nekako iščemo in prilagajamo, ni nam težko oditi v tujino. Kritični smo in težko vidimo svetlo prihodnost. Med nami je veliko težav s čustvovanjem, umikanjem pred resničnostjo, odvisnostmi.

Smo ena najmanj vernih generacij in menda veliko bolj individualisti kot generacije pred nami. V ospredju je uživanje, uspeh, osebna sreča. Po drugi strani pa mnogi v svet okoljskih sprememb, vse večje nepravičnosti, socialnih razlik, duševnih bolezni in negotovosti nasploh nočejo rojevati otrok. Meni se večkrat zdimo generacija iz sicer menda znanstvenofantastične trilogije ameriškega avtorja Briana J. Gaila (Brez očeta, Brez matere in Brez otrok).

In če se sprašujete, kako nas spodbuditi, da bi imeli otroke? Lažje kot spreminjati vrednote, je ustvariti otrokom in družini prijazno družbo. Za začetek nam dovolite graditi pravično družbo, v kateri nam dela za pošteno plačilo v znosnih razmerah ne bo treba iskati v tujini (dejstvo, da mladi odhajamo v tujino, še zdaleč ni zanemarljivo tudi pri številu žensk v rodni dobi). Dovolite nam pošteno preživljati sebe, da bomo lahko odšli od staršev in si ob neki vsaj za silo varni zaposlitvi lahko predstavljali preživetje družine, ki, morda ne boste verjeli, še vedno ostaja najvišja vrednota tudi naše generacije.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30