O nas - generaciji, ki noče otrok
POSLUŠAJ ČLANEK
Tole je kratka analiza slovenske demografije: V Sloveniji se je lani po še neuradnih podatkih rodilo 19.123 živorojenih otrok, kar je 600 (oz. 3 %) manj kot leto prej in najmanj v zadnjih 12 letih. Gre za to, da imamo vse manj žensk v rodni dobi, ki potem tudi rodijo manj otrok. Lani je bilo v Sloveniji najmanj žensk v rodni dobi doslej. Takih, ki se za otroke odločajo, je vse manj, pa še te se za otroke odločajo pozneje. Vse več je tudi težav z neplodnostjo. Sodobna Slovenka ima prvega otroka pri 29 letih, skoraj 60 % mater je neporočenih.
Pri nas se v povprečju rodi 1,6 otrok na žensko v rodni dobi, za obnavljanje prebivalstva bi moral biti ta delež 2,1 otroka na žensko. Učinek staranja prebivalstva pa naj bi med vsemi državami najbolj prizadel prav Slovenijo.
Rešitev? Strokovnjaki pravijo, da sta možnosti dve. Prva je, da ženske v rodni dobi rodijo več otrok, druga je priseljevanje. O prvi lahko teoretiziramo, druga se nam dogaja. Dejstvo je, da projekcije kažejo, da bo v nekaj več kot desetletju glede na sedanji trend število živorojenih otrok padlo pod 15.000 na leto.
V generacijah, ki so danes med 60. in 70. letom, so skoraj vse ženske rodile vsaj enega otroka, 70 % jih je imelo vsaj dva. Med generacijami, ki imajo danes okrog 40 let, se je močno povečal delež žensk brez otrok in dosegel skoraj 20 %.
Ob pritisku vse nižje stopnje rodnosti, staranja prebivalstva in s tem računov brez krčmarja v državni blagajni, so vsi pogledi uprti v nas, mlade. 27-letnica, ki je v TV Dnevniku na temo demografije dejala, da si po zaključku študija otrok ne želi, ker »želi še malo živeti«, kar lepo ponazarja odnos moje generacije do odločitve za otroke. Pa čeprav se vse ali vsi (problem še kako zadeva tudi moške) zavedamo, da z otroki življenja ni konec. V čem je torej problem?
Smo ena najbolj kontroverznih in nepredvidljivih generacij. Čeprav smo izobraženi, nimamo izobrazbi primerne plače. Smo pretežno neporočeni, a ne tudi nevezani, čeprav se ne vežemo zlahka. Cenimo osebno svobodo, morda zato ne toliko tudi odgovornosti, ki jo prinašajo otroci. Smo generacija krize vrednot, s katero pa se soočajo tudi naši starši. Živimo v nestalnem svetu – nestalne so službe, razmerja, stanovanja … ves čas se nekako iščemo in prilagajamo, ni nam težko oditi v tujino. Kritični smo in težko vidimo svetlo prihodnost. Med nami je veliko težav s čustvovanjem, umikanjem pred resničnostjo, odvisnostmi.
Smo ena najmanj vernih generacij in menda veliko bolj individualisti kot generacije pred nami. V ospredju je uživanje, uspeh, osebna sreča. Po drugi strani pa mnogi v svet okoljskih sprememb, vse večje nepravičnosti, socialnih razlik, duševnih bolezni in negotovosti nasploh nočejo rojevati otrok. Meni se večkrat zdimo generacija iz sicer menda znanstvenofantastične trilogije ameriškega avtorja Briana J. Gaila (Brez očeta, Brez matere in Brez otrok).
In če se sprašujete, kako nas spodbuditi, da bi imeli otroke? Lažje kot spreminjati vrednote, je ustvariti otrokom in družini prijazno družbo. Za začetek nam dovolite graditi pravično družbo, v kateri nam dela za pošteno plačilo v znosnih razmerah ne bo treba iskati v tujini (dejstvo, da mladi odhajamo v tujino, še zdaleč ni zanemarljivo tudi pri številu žensk v rodni dobi). Dovolite nam pošteno preživljati sebe, da bomo lahko odšli od staršev in si ob neki vsaj za silo varni zaposlitvi lahko predstavljali preživetje družine, ki, morda ne boste verjeli, še vedno ostaja najvišja vrednota tudi naše generacije.
Pri nas se v povprečju rodi 1,6 otrok na žensko v rodni dobi, za obnavljanje prebivalstva bi moral biti ta delež 2,1 otroka na žensko. Učinek staranja prebivalstva pa naj bi med vsemi državami najbolj prizadel prav Slovenijo.
Rešitev? Strokovnjaki pravijo, da sta možnosti dve. Prva je, da ženske v rodni dobi rodijo več otrok, druga je priseljevanje. O prvi lahko teoretiziramo, druga se nam dogaja. Dejstvo je, da projekcije kažejo, da bo v nekaj več kot desetletju glede na sedanji trend število živorojenih otrok padlo pod 15.000 na leto.
V generacijah, ki so danes med 60. in 70. letom, so skoraj vse ženske rodile vsaj enega otroka, 70 % jih je imelo vsaj dva. Med generacijami, ki imajo danes okrog 40 let, se je močno povečal delež žensk brez otrok in dosegel skoraj 20 %.
27-letnica, ki je v TV Dnevniku na temo demografije dejala, da si po zaključku študija otrok ne želi, ker »želi še malo živeti« kar lepo ponazarja odnos moje generacije do odločitve za otroke.
Z otrokom pride konec "lajfa"?
Ob pritisku vse nižje stopnje rodnosti, staranja prebivalstva in s tem računov brez krčmarja v državni blagajni, so vsi pogledi uprti v nas, mlade. 27-letnica, ki je v TV Dnevniku na temo demografije dejala, da si po zaključku študija otrok ne želi, ker »želi še malo živeti«, kar lepo ponazarja odnos moje generacije do odločitve za otroke. Pa čeprav se vse ali vsi (problem še kako zadeva tudi moške) zavedamo, da z otroki življenja ni konec. V čem je torej problem?
Smo ena najbolj kontroverznih in nepredvidljivih generacij. Čeprav smo izobraženi, nimamo izobrazbi primerne plače. Smo pretežno neporočeni, a ne tudi nevezani, čeprav se ne vežemo zlahka. Cenimo osebno svobodo, morda zato ne toliko tudi odgovornosti, ki jo prinašajo otroci. Smo generacija krize vrednot, s katero pa se soočajo tudi naši starši. Živimo v nestalnem svetu – nestalne so službe, razmerja, stanovanja … ves čas se nekako iščemo in prilagajamo, ni nam težko oditi v tujino. Kritični smo in težko vidimo svetlo prihodnost. Med nami je veliko težav s čustvovanjem, umikanjem pred resničnostjo, odvisnostmi.
Smo ena najmanj vernih generacij in menda veliko bolj individualisti kot generacije pred nami. V ospredju je uživanje, uspeh, osebna sreča. Po drugi strani pa mnogi v svet okoljskih sprememb, vse večje nepravičnosti, socialnih razlik, duševnih bolezni in negotovosti nasploh nočejo rojevati otrok. Meni se večkrat zdimo generacija iz sicer menda znanstvenofantastične trilogije ameriškega avtorja Briana J. Gaila (Brez očeta, Brez matere in Brez otrok).
In če se sprašujete, kako nas spodbuditi, da bi imeli otroke? Lažje kot spreminjati vrednote, je ustvariti otrokom in družini prijazno družbo. Za začetek nam dovolite graditi pravično družbo, v kateri nam dela za pošteno plačilo v znosnih razmerah ne bo treba iskati v tujini (dejstvo, da mladi odhajamo v tujino, še zdaleč ni zanemarljivo tudi pri številu žensk v rodni dobi). Dovolite nam pošteno preživljati sebe, da bomo lahko odšli od staršev in si ob neki vsaj za silo varni zaposlitvi lahko predstavljali preživetje družine, ki, morda ne boste verjeli, še vedno ostaja najvišja vrednota tudi naše generacije.
Povezani članki
Zadnje objave
P. Metod Benedik, cerkveni zgodovinar: Škofjeloški pasijon je unikum v svetu
29. 3. 2024 ob 6:31
Svoboda govora ali govor Svobode
28. 3. 2024 ob 7:31
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
APR
01
APR
01
KINO V ŽIVO: OKRONANA
19:00 - 21:00
21 komentarjev
irena
Tudi po mojih izkušnjah ti mož in otrok spremeni življenje NA BOLJE!!! Z otrokom in možem si zares vključen v življenje na polno!
Pa sem bila do 30. leta feministka z vsemi povezanimi ideologijami, zdaj pa ne več. Bog, ki me je poklical v zakon, je imel zame pripravljeno mnogo boljšo pot, kot sem si jo lahko sama kadarkoli zamislila.
Rajko Podgoršek
Če ne bo dovolj otrok bo dolgoročno to pomenil res velik pritisk na penzije. Noben Erjavec ne bo mogel tem, ki so proti urejeni demografski politiki, takrat pomagati. Obenem zmanjševanje števila otrok pomeni že kratkoročni pritisk na število delazmožnih ljudi; avtomatizacija namreč ne pomeni, da bomo vsi čičali in prejemali UTD, ampak pomeni potrebo po novih zaposlenih, ki obvladujejo različen nabor tehnoloških znanj. Obenem se bo storitvene delavce, kmete še vedno potrebovalo; nekdo mora počistiti smeti, odnesti drek, zdravstveno-varstveno poskrbeti za starejše, pokositi travnike in preorati polja.
Kratkoročno je potrebno ljudi "nagnati" delat: na ne-aktivnost iskanja dela vezati socialno. Omogočiti vsem, ki so dela zmožni dodaten zaslužek - tudi upokojencem, ki želijo opravljati nekaj let še dodatno delo za malce zaslužka.
Teodor
Se strinjam. UTD pa je po mojem mnenju zadnji udarec civilizaciji. Ko se bomo vsi usedli in nehali delati (vključno z razmnoževanjem), bomo najprej zasužnjeni, potem pa še odpravljeni.
STAJERKA2021
Še vedno pa zagovarjam to, da imej otrok toliko, kot jih lahko vzdržuješ! Če jih ne moreš, jih vzdržujejo davkoplačevalci! To pa me moti. Nekje sem zasledil, da obstaja družina, ki ima cca 10 otrok in sta oba starša ostala doma, pustila službi, kakršnakoli je že bila, kar pomeni, da jih izključno vzdržuje država. Ocenila sta, da se v službo ne splača hoditi! Potem pa se čuditi, zakaj se nekateri ne odločajo za otroke? Razlika v ceni za vrtec, šolo in drugo mora nekdo pokriti! Tisti, ki imajo manj otrok!
Teodor
Imamo pa tudi šesto tisoč penzjonistov.. Malo pomisli, teh deset bo delalo za tvojo penzijo in za penzijo še koga. Tako da nič jamranja in malo več hvaležnost do tistih, ki se odločajo za več otrok.
Jože Kurinčič
Za nepoštenje je 99 izgovorov, za poštenje komaj kakšen. (Prosto po Cankarju)
Za smrt je 99 razlogov, za življenje komaj kakšen.
Alexa, kaj boste izbrali - smrt z izgovori ali življenje?
Kraševka
Varjanja, 7,56
Čestitam vam za spoznanje, kaj je resnično bogastvo.
Starost nam šele potrdi, da velika hiša in polna denarnica, nam ne predstavljajo bogatstva, če je hiša prazna, brez otroškega smeha.
Ljudje, ki se znajo razveseliti z malenkostjo, so bili vedno srečnejši od BOGATAŠEV, ki so imeli vsak dan večje zahteve. Otroci pa nas vedno "prizemljijo". Dobre medsebojne rodbinske vezi, so tudi bogatstvo in opora za spodobno življenje.
varjanka5
Moji in moževi sorodniki imamo veliko otrok, od 3 do 7. Pri nas je pomembna družinska in rodbinska povezanost, vzgled, molitev. osebna skromnost, medsebojna podpora. Osebna svoboda, osebni prosti čas, denar so tisti sodobni mamoni, goljufiva kača, ki nam pravi,da je zakon in družina konec lajfa.
Kraševka
Družina je ena izmed največjih vrednot.
In na otroka ni prav, da gledamo samo kot na neko BREME. Vse to, kar v otroka vložiš, tudi z njim dobiš. Res pa je, da moraš za otroka skrbeti in malo manj spati.
Toda vse to še PREHITRO MINE. Eni izmed najlepših dopustov so, ko greš z malimi otroki na kampiranje. Otrok se vsemu prilagodi in tudi potuješ lahko z njim.
Slovenski pesnik je napisal: "gorje mu, kdor v nesreči biva sam - a srečen ni, kdor srečo uživa sam".
Tako, da se egoizem sploh ne izplača. Če pohajkuješ sam, to ni prava sreča, če si v dveh, jo podvojiš, v treh potrojiš itd....
Vsak je enkrat star in ni lepšega, ko dobiš na obisk svoje sino z ženo in otroki. Srečo, ki jo doživiš ob vnukih se ne da opisati. Toda, če nimaš otrok, tudi vnukov nemoreš imeti.
Vsak se mora odločiti sam. Je pa res, da biološka ura kaj hitro odbije.
Rajko Podgoršek
Strinjam se z BARBARO in ostalimi. Ključna težava je, da so mladi povsem izgubili občutek za čas: odraščanje se zavleče v pozna dvajseta, mladost v pozna trideseta. Težava so še povsem nerealne informacije o zaposlitvenih možnostih, ki zamegljujejo dejstva, da izven poklicno-obrtniškihh, tehnoloških znanj in STEM-a (pa morda medinsko-zdravstvenih znanj) velikih zaposlitvenih in finančno-nagrajujočih možnosti ni. Poguglajte dr. Bradleya Ridderja, ki v-loga o tem na Youtube-u. Poglejmo primer hipotetičnega mladega slovenskega fanta. Na koncu dobimo kombinacijo mladostnika, ki pri 32ih diplomira iz dvojnega študija primerjalne književnosti in antropologije in realno NIKOLI ne bo mogel "prinesti noter" finančno izgubljenih let gimnazije+študija. Tak mladostnik sreča po še nekaj letih življenja pri mami in žuranja kasneje sorodno 35-letnico, ki je isto slabo finančno stoječa z po možnosti "worthlees" študijem,, biološka ura pa ji neusmiljeno tiktaka. Stanovanja nimata, vsak je pri svojih starših, za otroke se ne moreta odločiti. bližata se pa 40im, letom pri katerih so ljudje včasih že imeli družino in 20 let delovne dobe. To tako ne gre.
BARBARA RAKUN
Analogna, bolj se ne bi mogla strinjati, zanimivo kako se leta študija nekaterim zavlečejo. Pa to še ni tak problem, sprašujem se, kaj za vraga potem delajo med študijem, saj je splošno znano in to študentje radi povedo, da se non stop žura, potem je prilika za mednarodno izmenjavo, torej rekli bi lahko, da na polno živijo, a ne? Nekateri od najstniških let naprej žurajo. Res je tudi, analogna, da največjo potrebo po žuranju mislim da čutijo študentje "zastarelih" študijev, ki ne prinašajo zaposlitve in neke prihodnosti (družboslovne vede). In potem jim je to všeč, zato bi radi s tem nadaljevali v nedogled.
Tone
Vidim problem v egoizmu ter delno še v narcisoidnosti, druga stvar ko študent pride iz faxa pride na firmo jasno ne bo dobil dobre plače najprej ga je potrebno naučiti in še vedno traja kakšni dve leti da se vpelje v posel, prednost imajo vsekakor študenti ki delajo že med študijem, ti če se držijo svojega foha po koncu študija resno konkurirajo ostalim zaposlenim,... Drugače pa prosite in dobili boste...
MEFISTO
Ob vsesplošnem poveličevanju homoseksualnosti in drugih razvratnih spolnih praks se bojim, da si mnogi Slovenci ne upajo delati otrok, da jih ne bi obdolžili starokopitne heteroseksualnosti.
BARBARA RAKUN
Letos bom stara 40 let, s partnerjem imava štiriletnega sina, to je najin tretji otrok, v prvo sem imela izvenmaternično nosečnost, v drugo spontani splav. Izjemno sem hvaležna za sina. Po 12 letih sem lani dobila službo za nedoločen čas. Partner zaradi dolgotrajnih zdravstvenih težav ne dobi prave službe.
Živimo v najemu. Ker ne spadamo pod ogrožene družine, ne moremo računati na neprofitno stanovanje. So tudi druge možnosti, vendar takih družin je precej. Bi si želela, da bi sin imel družbo doma, pa nekako se s partnerjem ne moreva še odločiti. Nismo zahtevni, po moji porodniški je ostal partner doma z otrokom, da mu ni bilo treba pri 11 mesecih v vrtec. In to je izmemno pomembno, saj je dobra družina edini branik, da otrok odraste v samostojno osebo s samospoštovanjem. In da je treba graditi na zaupanju, ljubezni in medsebojnemu spoštovanju.
Nimam potrebe po tem, da bi imela lastniško stanovanje. Pa saj ga tudi ne moremo dobiti. Imam srečo, da delam v poklicu, ki ga obožujem. Družim se s podobnimi družinami in ljudmi, ki se veselijo življenja, ne jamrajo. Tako sem tudi jaz pozitivna. Jaz sicer vidim veliko direndaja, predvsem zato, ker nisem pesimistična.
Verjetno se vsi zavedamo, da je zelo težko nekomu, ki bi tako rad imel otroke, pa jih ne more imeti. Po drugi strani pa je cel kup družin, ki dela otroke po tekočem traku, zato "da bodo imeli višjo socialno pomoč in višje otroške", takim staršem je malo mar za čustvene potrebe otrok, ki so bolj pomembne od materialnih.
Ko se bomo začeli veseliti življenja, bo drugače.
Tone
Pohvalno razmišljanje...
Jože Kurinčič
Babara, kje pa vidite "cel kup družin, ki dela otroke po tekočem traku, zato “da bodo imeli višjo socialno pomoč in višje otroške”? Ko pa vemo, da so otroški dodatki v naši državi tako borni, da zadostujejo komaj za plenice. In tudi če bi se kateri par odločil za otroka tudi iz denarnih razlogov - kaj imate proti temu? Ali delo z otroki ne zasluži plačila? Je to delo nepotrebno, družbeno nepomembno? Ali že v naprej veste, da ti starši ne bi imeli otrok radi? Zakaj ustvarjate mnenje, da država ne sme bolj pomagati staršem in vlagati v najpomembnejši državni "resurs" - v ljudi? Zakaj pričakujete od staršev tako brezinteresno ljubezen? Saj niso angeli! Po mojem mnenju pa je premalo otrok tudi zato, ker se ta generacija noče za nič odločiti oz. v to ni prisiljena ali vsaj ne dovolj (denarno) motivirana. Ne za poklic, ne za poroko, ne za otroke, ne za polnost življenja. In tudi ne za življenjske vloge. Pri tem bi jim morala država krepko pomagati - stimulirati poroke, rojstva ... Ker je država popolnoma odpovedala in se obnaša do tega področja liberalno-anarhistično, izenačila je zakon z nezakonom, padajo vse za otroke pomembne institucije, predvsem družina. Tako otroci nimajo več mam in očetov - kličejo jih samo po imenih; mož nima žene, žena ne moža - sta samo še pogodbena partnerja ... Namesto da bi stari starši vodili otroke na sprehod, vodijo pse in njim razlagajo svojo (ne)modrost. ...
BARBARA RAKUN
Dragi Jože, ker res delam na področju dela z otroki in mladostniki, in to že kar precej let, vam moram povedati, da povečini priseljenske družine otroke delajo predvsem zaradi tega, kar sem napisala. In to sami povedo. In pridejo v Slovenijo izključno zaradi ekonomskih razlogov, nimajo pa občutka za otroke. Seveda niso sami krivi, saj v državah na Balkanu še niso prišli tako daleč, da bi razumeli psihološki razvoj otroka, pa tudi za precej slovenskih družin ne morem tega reči. Ne more se podeželje in mesto primerjati, to je res. Jaz tudi zagovarjam velike družine, vendar ne samo zaradi denarja in da se ne upoštevajo otrokove čustvene potrebe. V Sloveniji je duhovna revščina ne pa materialna. Mene je to šokiralo, ko sem veliko delala na terenu z ranljivimi družinami, koliko se starši sami s sabo ukvarjajo, kako zapravljajo denar, ki bi moral biti namenjen otrokom, zase, za svoje potrebe. Jaz sem zagovornica družine, vendar da se odgovorno odločamo za otroke, sem zelo rada mama, in tudi zagovarjam družino, kjer ima otrok tako očeta kot mamo. Nisem zagovornica teorije spola, lgbt lobijev, splava in podobno. Zato me ne imeti za nerazgledano, govorim iz lastnih izkušenj. Ampak o tem se ne govori. Seveda podpiram krščanske vrednote, vendar sem tudi človek z lastnim mnenjem. Ker teorija in praksa se pogosto izključujeta.
AlojzZ
"Smo ena najbolj kontroverznih in nepredvidljivih generacij."
Lažnivo olepševanje dejanskega stanja. Pravilno je: "Izbrali smo smrt." Pisano je:
Nebo in zemljo kličem danes za pričo proti vam: predložil sem ti življenje in smrt, blagoslov in prekletstvo. Izberi torej življenje, da boš živel ti in tvoj zarod (5 Mz 30, 19)
Rešitev je samo ena, pokazali so jo v Ninivah:
Dal je razglasiti po Ninivah in rekel, na ukaz kralja in njegovih velikašev je rekel: »Ljudje in živina, govedo in drobnica naj ničesar ne okusijo, naj se ne pasejo in naj ne pijejo vode! Ljudje in živina naj se ogrnejo z raševino in naj z vso močjo kličejo k Bogu, vsakdo naj se obrne od svoje slabe poti in od nasilja, ki je v njegovih rokah! Kdo ve, morda se Bog obrne in kesa, se obrne od svoje srdite jeze, da ne poginemo.«
Bog je videl njihova dela, kako so se obrnili od svoje slabe poti; in Bog se je kesal hudega, o katerem je govoril, da jim ga bo naredil, in ga ni naredil. (Jon 3, 7-10)
pozdrav
Nesmiselnost življenja, ki jo spodbuja velik del politike pri nas in v Evropi.
Tudi to je posledica zatona življenjskih vrednot.
Brez korenite spremembe v vrednotnem pogledu na življenje, ne bo sprememb
BARBARA RAKUN
Slovenec kremenit in ozavestiti, z vsem se strinjam!
MEFISTO
Ne čudite se, da je vse manj otrok!
Tako bo tudi ostalo, dokler bo imelo vse prednost pred otroki, celo nov avto, in dokler bodo velike družine deležne posmeha.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.