O imperijih, valutah in inflaciji: na vidiku konec sveta, kot ga poznamo?

POSLUŠAJ ČLANEK
Ciceronovo geslo Historia magistra vitae, ki sporoča, da študij preteklosti služi kot lekcija za prihodnost, je zahodno misel pomembno zaznamovalo vse od antičnih časov do moderne, dandanes pa je njegov pomen v občem družbenem diskurzu, vsaj tako se zdi, precej zbledel.

Pozabi navkljub je resničnost sporočila modrosti iz prvega stoletja pred Kristusom nedolgo tega dokazal ameriški finančnik Ray Dalio (1949–), ki je svojo publiko navdušil s prispevkom, v katerem na podlagi izkušenj in študija zgodovine pojasnjuje, kam vodijo trenutni družbenoekonomski trendi.

Valute, zlato kritje in inflacija


Z mislijo, da bo bližnja prihodnost radikalno drugačna od vsega, kar smo doživeli do zdaj, četudi bo obenem to, kar nas čaka, podobno procesom, ki so se v preteklosti že velikokrat odvili, Dalio gledalce povabi k ogledu svojega dokumentarnega filma Principles for Dealing with the Changing World Order, ki si ga je od 2. marca, ko je bil objavljen na platformi YouTube, ogledalo že več kot osemnajst milijonov ljudi.

»Prehodna« inflacija, ki trenutno razsaja na obeh straneh Atlantika, ima dolgo brado, zato Dalio svojo zgodbo začne pred dobrega pol stoletja, ko je vietnamska vojna izpraznila ameriško državno blagajno. Da bi se izognili konkurzu in omogočili nadaljnje zadolževanje, so se v Beli hiši odločili za »začasni« suspenz konvertibilnosti dolarja za zlato, kar je omogočilo njegovo tiskanje.

Tedanji ameriški predsednik Richard Nixon je dejstvo, da bo devalviral nacionalno valuto, sicer zavil v celofan in v svojem televizijskem nagovoru 15. avgusta 1971 naznanil, da bo dolar tako zaščitil pred špekulanti. Ta poteza je svetovni rezervni valuti, kar je ameriški dolar postal z dogovorom v Bretton Woodsu leta 1944, dolgoročno zadala usodni udarec.

Dalio, tedaj uslužbenec na newyorški borzi, je pričakoval, da bo predsednikovi odločitvi sledil zlom trga vrednostnih papirjev, vendar je bil učinek devalvacije dolarja dejansko diametralno nasproten, cene delnic ameriških podjetij so v naslednjih mesecih namreč zrasle za skoraj 25 odstotkov.

Mladi borzni posrednik je tako spoznal, da je bilo njegovo presenečenje posledica dejstva, da v življenju do tedaj še nikoli ni doživel devalvacije valute in z nadaljnjim študijem zgodovine ugotovil, da se je enak proces odvil že leta 1933, ko je dolar devalviral Franklin Delano Roosevelt. Ponovno pa smo mu bili priča ob ekonomski krizi leta 2008 in ob izbruhu pandemije leta 2020.

Veliki cikel imperijev in njihovih valut


Ob študiju zgodovine je Dalio opazil tudi korelacijo med močjo določenega imperija in njegovo valuto. Na podlagi študija desetih imperijev, ki so ključno zaznamovali zadnjega pol tisočletja človeške zgodovine, pa je finančnik zarisal idealni tip velikega cikla življenja imperija.

Ta se praviloma začne po koncu vojaškega spopada, s katerim se vzpostavita nova velesila in svetovni red. Ker si vsled njene vojaške premoči primata velesile ne upa izzivati nihče, novi red s seboj prinese mir, produktivnost in blaginjo.

Delež nove velesile v svetovni trgovini raste, dokler večina transakcij širom sveta ne poteka v njeni valuti, s čimer ta postane svetovna rezervna valuta. Vendar sadovi uspeha v sebi nosijo tudi seme propada, saj se ljudje navadijo na konjunkturo v času vzpona in se pričakujoč njenega nadaljevanja začnejo zadolževati.

Obdobje vrhunca v življenjskem ciklu imperija tako poleg moči zaznamujejo tudi zadolževanje, posledični finančni balon in naraščajoči razkorak med bogatimi in revnimi, kar načenja nekdanjo enotnost družbe.

Ko finančni balon naposled poči, velesila devalvira svojo valuto, kar kratkoročno sicer poveča njeno kupno moč in omogoči nadaljnje zadolževanje, vendar dolgoročno načenja valuto in javne finance ter, kar je najpomembneje, zaostri socialni konflikt med revnimi in bogatimi v državi.

Začetek obdobja zatona imperija običajno naznanijo socialni nemiri in revolucije, katerih cilj je redistribucija premoženja, notranji konflikti pa slabijo položaj imperija v odnosu do vzpenjajočih se zunanjih tekmecev.

Zadnjo stopnjo v velikem ciklu, ki v celoti traja 250 let, zaznamuje deset- do dvajsetletno vmesno obdobje, v katerem se tako kot Šparta in Atene med peloponeško vojno (431–404 pr. Kr.) stara in nova velesila zapleteta v »Tukididovo past«, kar rezultira v zunanjih vojnah. Zmagovalci nato na ruševinah prejšnjega svetovnega reda vzpostavijo nov sistem mednarodnih odnosov pod vodstvom nove velesile in dvesto petdesetletni cikel se ponovno začne.

Pogled v prihodnost?


Izhajajoč iz uvodne Ciceronove misli o zgodovini kot učiteljici življenja, si velja pobliže ogledati še sekvenco zadnjih treh svetovnih rezervnih valut, ki jo predstavi Dalio. In sicer je nizozemski guilder štafetno palico na tem področju po porazu v četrti angleško-nizozemski vojni leta 1784 prepustil funtu šterlingu, ki je primat užival vse do konca druge svetovne vojne.

Četudi je britanski imperij iz zadnje velike vojne izšel kot zmagovalec, so dolgovi, ki si jih je nakopal med vojno, načeli njegovo valuto do te mere, da je funt čast svetovne rezervne valute leta 1944 prepustil ameriškemu dolarju, ki ta položaj uživa do danes.

Kljub temu, opozarja Dalio, so ZDA visoko zadolžene, njihovi dohodki manjši od izdatkov, deficit pa krijejo z nadaljnjim zadolževanjem in tiskanjem denarja. Dolarjev položaj rezervne svetovne valute je od začetka vojne v Ukrajini dodatno izzval kitajski juan. Za nameček pa sta se Amerika in Kitajska nedavno še bolj zapletli v »Tukididovo zanko« nad Tajvanom.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki