Razčistimo pojme, o čem bomo odločali na nedeljskem referendumu

19
Foto: posnetek zaslona, TV Slovenija

Referendumska kampanja pred referendumom o vodah je pri koncu, ob polnoči se začne volilni molk, v nedeljo se bomo podali na volišča. Preverili smo, za kakšne spremembe gre in jih skušali čim bolj razumljivo predstaviti. Predstavljamo tudi glavne argumente v kampanji ZA in PROTI noveli Zakona o vodah.

Ključne spremembe se nanašajo na pozidavo priobalnih zemljišč in čiščenje vodotokov, v razpravi pa smo lahko slišali vse, od zaščite pitne vode do poglabljanja neenakosti in tega, da bomo postali madžarska provinca. Za kaj torej v resnici gre in kaj je čista politična propaganda?

Novela zakona o vodah spreminja tri člene zakona o vodah in ne posega na druge zakone, ki v veljavi ostajajo v enaki obliki kot do sedaj. Zakon je bil sprejet po hitrem postopku, na kar je tudi letelo kar nekaj očitkov, minister za okolje in prostor Andrej Vizjak pa skrajšani postopek zagovarja s hitro zagotovitvijo sredstev za urejanje vodotokov, da bi vodotoke uredili pred jesenskim deževjem.

Vodno in priobalno zemljišče

Ključna termina za razumevanje sta vodno zemljišče in priobalno zemljišče. Vodno zemljišče je zemljišče, kjer je celinska voda trajno ali začasno prisotna (po domače jezera, reke, potoki, morje). Priobalno zemljišče je zemljišče, ki meji na vodno zemljišče (torej obala jezer, rek, potokov in morja).

V primeru morja gre za 25-metrski pas, v primeru Blejskega in Bohinjskega jezera ter večjih slovenskih rek 15-metrski in v primeru vseh ostalih vod gre za 5-metrski pas ob vodi. Zunaj naselja je omenjeni pas širok 40 metrov. Vlada pa lahko po potrebi priobalno območje tudi poveča, če je to potrebno zaradi varstva ali urejanja voda, in izvajanja javne službe.

Kaj smo lahko gradili prej in kaj bomo po novem?

Po starem zakonu na priobalnem območju ni dovoljeno posegati v prostor, razen če gre za izjeme. To so komunalna infrastruktura, objekti javnega dobrega (parkirišča, ulice, igrišča, tržnice, pokopališča, parki, rekreacijske površine …), objekte, ki zagotavljajo varnost plovbe in plavanja, zajem voda, regulacijo voda, pomožne kmetijske objekte in objekte namenjene obrambi države in delu policije.

Vlada je lahko priobalno območje tudi zožila, če je šlo za poseg na stavbnem zemljišču znotraj naselja in se s tem ne povečuje poplavna ali erozijska ogroženost, ne poslabšuje stanje voda, če je omogočeno izvajanje javnih služb, če poseg ne omejuje obstoječe posebne rabe voda in če to ni v nasprotju s cilji ravnanja z vodami.

Na tak način so se lahko ob vodi gradili tudi zasebni /in vsi drugi/ objekti.

Po novem zakonu se možnost zožanja priobalnega pasu briše, omogoča pa se nekatere dodatne izjeme, ki jih lahko gradimo na priobalnem pasu. To so še enostavni objekti in objekti javne rabe.

Objekti javne rabe so objekti, ki so pod enakimi pogoji (lahko proti plačilu) dostopni vsem, torej gostinski lokali, nastanitveni objekti, trgovine, dvorane, knjižnice, verski objekti, igralnice ipd.

Enostavni objekti so objekti, za gradnjo katerih ni potrebno preoblikovanje terena, imajo največ eno etažo, niso višji od štirih metrov in njihov nosilni razpon ne presega štirih metrov. To so garaže, cisterne, paviljoni, rastlinjaki, ribogojnice, vinske kleti, shrambe za orodje, majhni vodni zadrževalniki, zabaviščni, adrenalinski parki, kopališča, kampi, smučišča, kajakaške proge, majhni bazeni, ograje, oporni zidovi, ekološki otoki, oglasni panoji …

Novela zakona o vodah po novem določa tudi, da je za vse posege v prostor na vodnem in priobalnem zemljišču ter na območju presihajočih jezer treba pridobiti vodno soglasje, zanje pa veljajo isti pogoji kot v starem zakonu (ne poslabšujejo stanja voda …). Gradbeni posegi bodo še vedno mogoči samo pod pogojem, da to določajo tudi prostorski načrti občine.

Ministrstvo zagotavlja, da je namen zakona razbremenitev in debirkratizacija slovenskih občin, da bodo lahko lažje urejale vodotoke in priobalna zemljišča, nasprotniki pa svarijo pred privatizacijo priobalnih zemljišč.

Ali novela dovoljuje omejevanje dostopa do vode?

Ne. Vodna zemljišča se še vedno štejejo kot javno dobro, lastniki zemljišč pa morajo omogočiti prost dostop do njih. Proti plačilu je lahko omejen vstop v sam objekt javne rabe (denimo lokal ali hotel).

Urejanje vodotokov

Novela zakona določa tudi, da se bo urejanje vodotokov in zagotavljanje poplavne varnosti financiralo tudi iz sredstev sklada za vode. Sredstva se tako po navedbah ministrstva dvigujejo s približno 10 milijonov evrov letno na približno 17 milijonov evrov letno.

Če strnemo …

Do sedaj se na priobalnih zemljiščih ni smelo graditi, razen, če si gradil nekaj od zgoraj naštetih izjem, ali če si prepričal vlado, da tvoja gradnja ne povečuje poplavne nevarnosti ali slabša kvalitete voda. V tem slednjem primeru se je priobalno območje lahko zožilo (lahko tudi na 0 metrov) in na obali si lahko potem gradil karkoli. 80 % vlog za zožanje priobalnega območja se je nanašalo na zasebne stanovanjske hiše.

Po novem se priobalni pas ne more več zožiti, lahko pa se gradi nekatere dodatne izjeme, kot so lokali, pavilijoni, hoteli, garaže, kolesarske steze (glej zgoraj). Še vedno veljajo isti pogoji, da ne poslabšujejo stanja voda in poplavne varnosti. Efektivno novela zakona preprečuje gradnjo zasebnih hiš ter poslovnih in industrijskih objektov, ki niso namenjeni javni rabi, možnost za gradnjo vsega ostalega pa ne bo bistveno spremenjena. Namesto vlade, ki bi zoževala priobalni pas, bo vodna soglasja dajala direkcija za vode. Gradnja na priobalnem pasu se torej efektivno zaostruje, hkrati pa omogoča lažji razvoj turizma ob slovenskih vodah, saj bo brežine lažje urediti, zraven pa postaviti kakšen lokal.

Za urejanje vodotokov se po novem lahko uporabljajo še sredstva vodnega sklada, kar bo sredstva za ta namen skoraj podvojilo. Za poplavno precej ogroženo Slovenijo tudi to ni tako nepomembno.

Obilo zavajanja, politike in čustev

Ne glede na to, kakšen bo izid referenduma, drastičnih sprememb na področju urejanja voda ne bo. Bodo pa v primeru, da referendum novelo zruši, nekaj koristnih novosti padlo v vodo. To pa bo predvsem bolelo ljudi, ki ob neurejenih vodotokih trepetajo pred jesenskim deževjem.

Največji interes padca referenduma je pri tistih, ki bi si ob vodi gradili zasebne vile, saj jih po novem ne bodo več mogli. Glede ostalih (javnih) objektov je pač tako, da morajo dokazati, da ne vplivajo na vodo tako ali drugače. Korupcija je možna tako ali drugače. Tovarn, ki bi onesnaževale reke, že po starem zakonu ne bi smeli graditi (pa so jih).

Referendumska kampanja je tako predvsem združila levico, ki se je poenotila okrog ene vsebinske teme. Čeprav zakon pravzaprav otežuje pozidavo obale, so uspeli ustvariti narativo, da je ogrožena pitna voda, ki z zakonom nima praktično nobene zveze in na ta način, sredi poletja, motivirali volivce, da so se množično udeležili predčasnega glasovanja.

V kampanji je levica igrala predvsem na čustva, ko so s kozarci vode in alarmizmom svarili pred uničenjem pitne vode in vodotokov. Zaigrali so tudi na karto slovenskega strahu pred čimerkoli zasebnim, ki je priučen še iz časov komunizma. Kakšen lokal ob vodi, kamor bi marsikdo rad šel na hladno pijačo med kopanjem na javni plaži pač ne bi spremenil Bohinjskega jezera v pozidano Vrbsko. Za to je potrebno bistveno več sprememb, ki pa so možne ne glede na sprejem zakona ali padec na referendumu.

Bo pa padec na referendumu zaustavil kakšno urejanje brežin, ki bi Slovenijo naredile privlačnejšo tako za domačine kot za tuje turiste. A kaj, ko bi v tem primeru tudi kakšen zasebnik kaj zaslužil, to pa je za nas nesprejemljivo. In seveda, zakon je predlagala Janševa vlada. Mnogi predlagatelji niso niti skrivali, da je to predvsem referendum proti vladi.

Je pa treba predlagateljem referenduma čestitati. Z igranjem na čustva so ustvarili histerijo in strah pred izgubo vode, medtem ko je bila vladna stran izrazito tehnokratska. Je pa igrala po pravilih in se ni z davkoplačevalskim denarjem igrala kampanje. Vso kampanjo ZA so financirale vladne stranke iz svojega denarja, za razliko od referenduma o drugem tiru …

19 KOMENTARJI

  1. Kljub poskusu obrazložitve formalnih razlik in če navedeno drži, še vedno ni logično zakaj je treba zakon sploh spreminjati. Vse navedene po novem zakonu naštete gradnje so se lahko po posebnem postopku izvajale na priobalnem zemljišču že po starem zakonu, kot izjeme, le da je bilo potrebno nekaj več ovinkov in kakšna študija vedno pa z diskrecijsko pravico vlade, da da končni da ali ne.
    Z navideznim povečavanjem možnosti za gradnjo v priobalnem pasu pa vsekakor gre sicer posredno tudi za vprašanje pitne vode. Več gradenj in več javnih dejavnosti pomeni večje onesnaževanje neposredne bližine in tudi vodotokov samih, to onesnaževanje pa bo vplivalo na slabšo kakovost podtalnice manj neposredno tudi na izvire pitne vode.
    Vsaj na videz izgleda da je ministrstvo želelo biti bolj ‘pošteno’ in omogočiti gradnjo vsem, ki bi izvajali po zakonu dovoljeno gradnjo. Ni pa jasno zakaj je v javnem interesu graditev garaž ob vodotokih !!! Gradnja industrijskih objektov in tudi individualnih hiš že po obstoječem zakonu ni možna razen v primeru zožitve priobalnega zemljišča in omenjene strokovne prisoje tre diskrecijske pravice vlade.
    O tem kako bom glasoval se še nisem odločil, ker bom prej natančneje preštudiral obstoječo in predvideno zakonodajo vsekakor pa takšne obrazložitve ne pomagajo za odločanje. Prej ustvarjajo sum, da je nekaj dejansko v ozadju. To kar se navaja kot razlog sprememb ne vzdrži presoje in je očitno namenjeno odvračanju pozornosti od pravega vzroka predlaganih sprememb.
    Za navedene posege namreč ni potrebna sprememba zakona, ker jih sicer z več težavami omogočajo že sedanji zakon s podzakonskimi rešitvami in navodili.
    Če je želela vlada zgolj omogočiti vsem potencialnim investitorjem enake pogoje za pridobitev dovoljenja potem ja to pohvale vredno. A kot sem že zapisal vlada ima veliko orodij , da uveljavi svojo voljo, zakon je le eden in od njih. In kot kaže praksa ne najpomembnejši . Vlada se torej, če nima nič zadaj izpostavlja kot ekološko neozaveščena povsem po nepotrebnem.

    • Zakon in novelo sem večkrat prebral, ker sem bil tudi sam v precepu, čemu ves trušč. Bom na kratko komentiral posamezne spremembe, kot jih jaz vidim.
      Črtanje 6. in 7. odstavka iz 14. člena toplo pozdravljam. Zožitev priobalnega pasu je premočno pooblastilo, saj z njim lahko gradimo karkoli in povsem zaobidemo vse izjeme 37. člena (seveda ob upoštevanju pogojev 6. odstavka). Dodatna težava tega člena je bila, ker je o tem odločala vlada, torej povsem politične odločitve z več ali manj kompetence.
      Sprememba financiranja je dokaj očitna in potrebna, tako da je ne bi posebej komentiral.
      Tako ostane še najbolj pereča problematika 37. člena. Če vzamemo v obzir spremembo 14. člena, potem je potreba po dodatnih izjemah v 37-1 logična, sicer določeni smiselni obvodni objekti ne bi imeli nikakršne zakonske podlage za postavitev. Najpomembnejši spremembi tega člena sta 2. in 3. odstavek, ki določata pogoje, pod katerimi se za izjeme lahko izda vodno soglasje potrebno za njihovo gradnjo. Če pozorno preberete nova odstavka in 6. ter 7. odstavek nekdanjega 14. člena, boste videli, da gre pri tej spremembi zgolj za prerazporeditev pooblastil iz vlade na DRSV. Pri tem je pomembno izpostaviti še to, kar sem komentiral že za 14. člen, da 37. člen navaja zgolj možne izjeme, medtem ko je nekdanji 14. člen dopustil ožanje obalnega pasu in s tem gradnjo vsega. Iz tega vidika novela res krči možnosti gradnje.

      Za konec bi dodal še nekaj stvari, ki so me zelo zmotile pri pobudi za referendum:
      – zakaj se komentira zgolj in samo 1. odstavek 37. člena, kot da je to edina sprememba
      – iz kje so vzeli, da se onemogoča dostop do vode
      – čemu je eden izmed glavnih nosilcev pobude (postavili so spletno stran) Inštitut 8. marec in ne dejanska okoljevarstvena organizacija
      – nenazadnje me zelo moti tudi sam pristop z neomejenim številom letakov in njihovim smetenjem okolja s strani t.i. ljubiteljev okolja

      Te pomisleke nisem dodal z željo po diskreditaciji predlagateljev referenduma. So le stvari o katerih sem poleg zakona veliko razmišljal in so me tekom odločanja izredno motile, ter gnale k bolj poglobljeni analizi.

  2. Ta rdečih ne brigajo vode.Njih briga samo vladanje.Pripravljeni so iti tudi preko trupel.Izgleda da bomo morali našo ljubo Slovenijo še enkrat osvobodit.Ti naši levičarji so hujši od bivše JLA.

  3. gobar
    Madžarov se boste podporniki Janše bolj težko osvobodili! Kaj pomeni osvoboditi Slovenijo, pa pojma nimate, ker je še nikoli niste osvobodili!
    Da se gre preko trupel, je tipičen primer sedanja vlada! Bali so se volitev in glasu ljudstva spomladi 2020!

    • @igor
      Madžarom so gradili oz začeli graditi 2.tir že levaki…
      Kaj se bo s tem zgodilo podpornikom Jsnše je vsekakor zanimiva teza? Kako gre to v kontekst realnost, ne vem, kako v kontekst predsodkov pa vemo… če Madžar kupi podjetje, ki je bil pred tem v direktni ali posredni lasti levice, je seveda kriv Janša 😉 Lol

    • Igor! Sloveniji Madžari niso nevarni.Nevarna je ta levičarska svojat,ki misli da ji pripada vladanje v nedogled.Najbolj so nevarni prišleki ki mislijo da jim brez dela vse pripada.Ti prišleki so tudi edina volilna baza levičarjev,Na zadnjih volitvah za župana Ljubljane so iz Bosne zastonj vozili Bosance z dvojnim državljanstvom da so volili.Na srečo pa Slovenija ni samo Ljubljana.Je dežela pridnih in zavednih ljudi.Ta referendum si naj levaki kar nekam vtaknejo.Že vnaprej je izgubljen,pa če ti je Igor všeč ali ne.

      • Uredništvo
        Bodite resni in komentatorje, ki uporabljajo besede drhal in v tem primeru svojat(gobar) za ljudi, opozorite! Ker kolikor vem, vse komentarje pred objavo pregledate!

  4. Vlada & Vizjak sta naredila pravo delo.
    Ni mi pa jasno sledeče:

    1. Zakaj ob total nepravem času kot prioritetno zadevo
    2. Zakaj vlada podarja Opoziciji tako dragoceno igračko, da jo z njo napade totalno
    2. Zakaj tako slabo pripravljen marketing in absurdno slabo vodenje priprav na referendum
    3. Zakaj se ne razvidi Strategije in ne vidi Operative, vse je zmešano
    4. Zakaj ni rekrutacije pozitivističnih volilcev-kampanije sploh ni
    4.1 Vizjak, vsa čast mu – gre v Loški potok, podpre tamkajšnji projekt in misli, da je naredil ne
    vem kaj za uspeh referenduma- jezen sem!

    • Zato, ker če vlada v “strahu” pred levo drhaljo ne bo nič delala, je itak brezveze, da je. Mislim, da to ni nobeno darilo levakarjem, oni se itak zaletavajo v čisto vse, in da kvoruma ne bodo dosegli. Sicer pa sem danes in včeraj prejela kar nekaj ogorčenih klicev sorodnikov in prijateljev, ki niso nameravali glasovati, sedaj pa mi pravijo, da so popenili, ko so novelo zakona prebrali, saj ugotavljajo, kako debelo lažejo levaki. No če je tole te moje aktiviralo, ki jih že vsaj dve desetletji ne spravim na volišča, bo še marsikoga, da zakon podpre.

      Vlada mora sicer resno pričeti razmišljati o obvladovanju drhali, pogojevanju pomoči s cepljenjem in popolnemu očişčenju policije, ki ne ukrepa, ko bi morala. Tole ne gre več. Če si je Šarec tako spisal zakon o STA, da bodo njevovi nadzorniki do smrti tam notri rovarili, pa naj si še ta vlada kakšnega. Slovenija MORA pričeti s sistematičnim onesposabljanjem rdeče zveri in njenega anarhizma, zdaj in takoj. To, kar imamo tukaj, je preseglo vse meje. Obenem pa zaostriti zakonodajo o veleizdaji, kar trosenje laži po Evropi s stani Fajon & Co. je. Ni druge, to točko nujnosti smo že dosegli ob zadnjih napadih na poslance.

  5. Ni problem zakon o vodah.Problem je samo vlada.Če bi vlada predlagala to kar zdaj vpijejo levičarji,spet ne bi bilo dobro in spet bi bil referendum.Rešitev niso pogajanja z levico,ampak mora vlada še bolj s trdo roko vladat.Ne se ozirat na proteste in kolesarjenje.Livačarji ne bodo mirovali nikdar,če ne bodo vladali.Star pregovor pravi.LEVIČAR se spreobrne,ko se v grob zvrne.

  6. Najbrž nobeden iz vlade ni pricakoval takšno reakcijo na omenjene spremembe zakona zato so vse skupaj izpeljali zelo šlampasto. Je pa ta referendum lepa priložnost pogledati kdo dejansko izpira možgane slovenskega ljudstva in kdo jih ima že izprane.

  7. Napačno se izražaš, Peter Merše. Nekaj ni logičnega v tem besedilu članka. Tudi tako napačno navajanje pojmov, vas novinarjev, prinaša zmedo med bralci. Namesto “Vlada je lahko priobalno območje tudi zožila, če…”, bi bilo verjetno pravilneje zapisati “Vlada je lahko vodno zemljišče tudi zožila, če….kar pomeni, da je priobalno območje razširila. Ali se motim?

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime