Razčistimo pojme, o čem bomo odločali na nedeljskem referendumu

Ne glede na to, kakšen bo izid referenduma, drastičnih sprememb na področju urejanja voda ne bo. Bodo pa v primeru, da referendum novelo zruši, nekaj koristnih novosti padlo v vodo. To pa bo predvsem bolelo ljudi, ki ob neurejenih vodotokih trepetajo pred jesenskim deževjem. Največji interes padca referenduma je pri tistih, ki bi si ob vodi gradili zasebne vile, saj jih po novem ne bodo več mogli. Glede ostalih (javnih) objektov je pač tako, da morajo dokazati, da ne vplivajo na vodo tako ali drugače. Korupcija je možna tako ali drugače. Tovarn, ki bi onesnaževale reke, že po starem zakonu ne bi smeli graditi (pa so jih). Referendumska kampanja je tako predvsem združila levico, ki se je poenotila okrog ene vsebinske teme. Čeprav zakon pravzaprav otežuje pozidavo obale, so uspeli ustvariti narativo, da je ogrožena pitna voda, ki z zakonom nima praktično nobene zveze in na ta način, sredi poletja, motivirali volivce, da so se množično udeležili predčasnega glasovanja. V kampanji je levica igrala predvsem na čustva, ko so s kozarci vode in alarmizmom svarili pred uničenjem pitne vode in vodotokov. Zaigrali so tudi na karto slovenskega strahu pred čimerkoli zasebnim, ki je priučen še iz časov komunizma. Kakšen lokal ob vodi, kamor bi marsikdo rad šel na hladno pijačo med kopanjem na javni plaži pač ne bi spremenil Bohinjskega jezera v pozidano Vrbsko. Za to je potrebno bistveno več sprememb, ki pa so možne ne glede na sprejem zakona ali padec na referendumu. Bo pa padec na referendumu zaustavil kakšno urejanje brežin, ki bi Slovenijo naredile privlačnejšo tako za domačine kot za tuje turiste. A kaj, ko bi v tem primeru tudi kakšen zasebnik kaj zaslužil, to pa je za nas nesprejemljivo. In seveda, zakon je predlagala Janševa vlada. Mnogi predlagatelji niso niti skrivali, da je to predvsem referendum proti vladi. Je pa treba predlagateljem referenduma čestitati. Z igranjem na čustva so ustvarili histerijo in strah pred izgubo vode, medtem ko je bila vladna stran izrazito tehnokratska. Je pa igrala po pravilih in se ni z davkoplačevalskim denarjem igrala kampanje. Vso kampanjo ZA so financirale vladne stranke iz svojega denarja, za razliko od referenduma o drugem tiru ...