Razčistimo pojme, o čem bomo odločali na nedeljskem referendumu
POSLUŠAJ ČLANEK
Referendumska kampanja pred referendumom o vodah je pri koncu, ob polnoči se začne volilni molk, v nedeljo se bomo podali na volišča. Preverili smo, za kakšne spremembe gre in jih skušali čim bolj razumljivo predstaviti. Predstavljamo tudi glavne argumente v kampanji ZA in PROTI noveli Zakona o vodah.
Ključne spremembe se nanašajo na pozidavo priobalnih zemljišč in čiščenje vodotokov, v razpravi pa smo lahko slišali vse, od zaščite pitne vode do poglabljanja neenakosti in tega, da bomo postali madžarska provinca. Za kaj torej v resnici gre in kaj je čista politična propaganda?
Novela zakona o vodah spreminja tri člene zakona o vodah in ne posega na druge zakone, ki v veljavi ostajajo v enaki obliki kot do sedaj. Zakon je bil sprejet po hitrem postopku, na kar je tudi letelo kar nekaj očitkov, minister za okolje in prostor Andrej Vizjak pa skrajšani postopek zagovarja s hitro zagotovitvijo sredstev za urejanje vodotokov, da bi vodotoke uredili pred jesenskim deževjem.
Ključna termina za razumevanje sta vodno zemljišče in priobalno zemljišče. Vodno zemljišče je zemljišče, kjer je celinska voda trajno ali začasno prisotna (po domače jezera, reke, potoki, morje). Priobalno zemljišče je zemljišče, ki meji na vodno zemljišče (torej obala jezer, rek, potokov in morja).
V primeru morja gre za 25-metrski pas, v primeru Blejskega in Bohinjskega jezera ter večjih slovenskih rek 15-metrski in v primeru vseh ostalih vod gre za 5-metrski pas ob vodi. Zunaj naselja je omenjeni pas širok 40 metrov. Vlada pa lahko po potrebi priobalno območje tudi poveča, če je to potrebno zaradi varstva ali urejanja voda, in izvajanja javne službe.
Po starem zakonu na priobalnem območju ni dovoljeno posegati v prostor, razen če gre za izjeme. To so komunalna infrastruktura, objekti javnega dobrega (parkirišča, ulice, igrišča, tržnice, pokopališča, parki, rekreacijske površine ...), objekte, ki zagotavljajo varnost plovbe in plavanja, zajem voda, regulacijo voda, pomožne kmetijske objekte in objekte namenjene obrambi države in delu policije.
Vlada je lahko priobalno območje tudi zožila, če je šlo za poseg na stavbnem zemljišču znotraj naselja in se s tem ne povečuje poplavna ali erozijska ogroženost, ne poslabšuje stanje voda, če je omogočeno izvajanje javnih služb, če poseg ne omejuje obstoječe posebne rabe voda in če to ni v nasprotju s cilji ravnanja z vodami.
Na tak način so se lahko ob vodi gradili tudi zasebni /in vsi drugi/ objekti.
Po novem zakonu se možnost zožanja priobalnega pasu briše, omogoča pa se nekatere dodatne izjeme, ki jih lahko gradimo na priobalnem pasu. To so še enostavni objekti in objekti javne rabe.
Objekti javne rabe so objekti, ki so pod enakimi pogoji (lahko proti plačilu) dostopni vsem, torej gostinski lokali, nastanitveni objekti, trgovine, dvorane, knjižnice, verski objekti, igralnice ipd.
Enostavni objekti so objekti, za gradnjo katerih ni potrebno preoblikovanje terena, imajo največ eno etažo, niso višji od štirih metrov in njihov nosilni razpon ne presega štirih metrov. To so garaže, cisterne, paviljoni, rastlinjaki, ribogojnice, vinske kleti, shrambe za orodje, majhni vodni zadrževalniki, zabaviščni, adrenalinski parki, kopališča, kampi, smučišča, kajakaške proge, majhni bazeni, ograje, oporni zidovi, ekološki otoki, oglasni panoji …
Novela zakona o vodah po novem določa tudi, da je za vse posege v prostor na vodnem in priobalnem zemljišču ter na območju presihajočih jezer treba pridobiti vodno soglasje, zanje pa veljajo isti pogoji kot v starem zakonu (ne poslabšujejo stanja voda …). Gradbeni posegi bodo še vedno mogoči samo pod pogojem, da to določajo tudi prostorski načrti občine.
Ministrstvo zagotavlja, da je namen zakona razbremenitev in debirkratizacija slovenskih občin, da bodo lahko lažje urejale vodotoke in priobalna zemljišča, nasprotniki pa svarijo pred privatizacijo priobalnih zemljišč.
Ne. Vodna zemljišča se še vedno štejejo kot javno dobro, lastniki zemljišč pa morajo omogočiti prost dostop do njih. Proti plačilu je lahko omejen vstop v sam objekt javne rabe (denimo lokal ali hotel).
Novela zakona določa tudi, da se bo urejanje vodotokov in zagotavljanje poplavne varnosti financiralo tudi iz sredstev sklada za vode. Sredstva se tako po navedbah ministrstva dvigujejo s približno 10 milijonov evrov letno na približno 17 milijonov evrov letno.
Do sedaj se na priobalnih zemljiščih ni smelo graditi, razen, če si gradil nekaj od zgoraj naštetih izjem, ali če si prepričal vlado, da tvoja gradnja ne povečuje poplavne nevarnosti ali slabša kvalitete voda. V tem slednjem primeru se je priobalno območje lahko zožilo (lahko tudi na 0 metrov) in na obali si lahko potem gradil karkoli. 80 % vlog za zožanje priobalnega območja se je nanašalo na zasebne stanovanjske hiše.
Po novem se priobalni pas ne more več zožiti, lahko pa se gradi nekatere dodatne izjeme, kot so lokali, pavilijoni, hoteli, garaže, kolesarske steze (glej zgoraj). Še vedno veljajo isti pogoji, da ne poslabšujejo stanja voda in poplavne varnosti. Efektivno novela zakona preprečuje gradnjo zasebnih hiš ter poslovnih in industrijskih objektov, ki niso namenjeni javni rabi, možnost za gradnjo vsega ostalega pa ne bo bistveno spremenjena. Namesto vlade, ki bi zoževala priobalni pas, bo vodna soglasja dajala direkcija za vode. Gradnja na priobalnem pasu se torej efektivno zaostruje, hkrati pa omogoča lažji razvoj turizma ob slovenskih vodah, saj bo brežine lažje urediti, zraven pa postaviti kakšen lokal.
Za urejanje vodotokov se po novem lahko uporabljajo še sredstva vodnega sklada, kar bo sredstva za ta namen skoraj podvojilo. Za poplavno precej ogroženo Slovenijo tudi to ni tako nepomembno.
Ključne spremembe se nanašajo na pozidavo priobalnih zemljišč in čiščenje vodotokov, v razpravi pa smo lahko slišali vse, od zaščite pitne vode do poglabljanja neenakosti in tega, da bomo postali madžarska provinca. Za kaj torej v resnici gre in kaj je čista politična propaganda?
Novela zakona o vodah spreminja tri člene zakona o vodah in ne posega na druge zakone, ki v veljavi ostajajo v enaki obliki kot do sedaj. Zakon je bil sprejet po hitrem postopku, na kar je tudi letelo kar nekaj očitkov, minister za okolje in prostor Andrej Vizjak pa skrajšani postopek zagovarja s hitro zagotovitvijo sredstev za urejanje vodotokov, da bi vodotoke uredili pred jesenskim deževjem.
Vodno in priobalno zemljišče
Ključna termina za razumevanje sta vodno zemljišče in priobalno zemljišče. Vodno zemljišče je zemljišče, kjer je celinska voda trajno ali začasno prisotna (po domače jezera, reke, potoki, morje). Priobalno zemljišče je zemljišče, ki meji na vodno zemljišče (torej obala jezer, rek, potokov in morja).
V primeru morja gre za 25-metrski pas, v primeru Blejskega in Bohinjskega jezera ter večjih slovenskih rek 15-metrski in v primeru vseh ostalih vod gre za 5-metrski pas ob vodi. Zunaj naselja je omenjeni pas širok 40 metrov. Vlada pa lahko po potrebi priobalno območje tudi poveča, če je to potrebno zaradi varstva ali urejanja voda, in izvajanja javne službe.
Kaj smo lahko gradili prej in kaj bomo po novem?
Po starem zakonu na priobalnem območju ni dovoljeno posegati v prostor, razen če gre za izjeme. To so komunalna infrastruktura, objekti javnega dobrega (parkirišča, ulice, igrišča, tržnice, pokopališča, parki, rekreacijske površine ...), objekte, ki zagotavljajo varnost plovbe in plavanja, zajem voda, regulacijo voda, pomožne kmetijske objekte in objekte namenjene obrambi države in delu policije.
Vlada je lahko priobalno območje tudi zožila, če je šlo za poseg na stavbnem zemljišču znotraj naselja in se s tem ne povečuje poplavna ali erozijska ogroženost, ne poslabšuje stanje voda, če je omogočeno izvajanje javnih služb, če poseg ne omejuje obstoječe posebne rabe voda in če to ni v nasprotju s cilji ravnanja z vodami.
Na tak način so se lahko ob vodi gradili tudi zasebni /in vsi drugi/ objekti.
Po novem zakonu se možnost zožanja priobalnega pasu briše, omogoča pa se nekatere dodatne izjeme, ki jih lahko gradimo na priobalnem pasu. To so še enostavni objekti in objekti javne rabe.
Objekti javne rabe so objekti, ki so pod enakimi pogoji (lahko proti plačilu) dostopni vsem, torej gostinski lokali, nastanitveni objekti, trgovine, dvorane, knjižnice, verski objekti, igralnice ipd.
Enostavni objekti so objekti, za gradnjo katerih ni potrebno preoblikovanje terena, imajo največ eno etažo, niso višji od štirih metrov in njihov nosilni razpon ne presega štirih metrov. To so garaže, cisterne, paviljoni, rastlinjaki, ribogojnice, vinske kleti, shrambe za orodje, majhni vodni zadrževalniki, zabaviščni, adrenalinski parki, kopališča, kampi, smučišča, kajakaške proge, majhni bazeni, ograje, oporni zidovi, ekološki otoki, oglasni panoji …
Novela zakona o vodah po novem določa tudi, da je za vse posege v prostor na vodnem in priobalnem zemljišču ter na območju presihajočih jezer treba pridobiti vodno soglasje, zanje pa veljajo isti pogoji kot v starem zakonu (ne poslabšujejo stanja voda …). Gradbeni posegi bodo še vedno mogoči samo pod pogojem, da to določajo tudi prostorski načrti občine.
Ministrstvo zagotavlja, da je namen zakona razbremenitev in debirkratizacija slovenskih občin, da bodo lahko lažje urejale vodotoke in priobalna zemljišča, nasprotniki pa svarijo pred privatizacijo priobalnih zemljišč.
Ali novela dovoljuje omejevanje dostopa do vode?
Ne. Vodna zemljišča se še vedno štejejo kot javno dobro, lastniki zemljišč pa morajo omogočiti prost dostop do njih. Proti plačilu je lahko omejen vstop v sam objekt javne rabe (denimo lokal ali hotel).
Urejanje vodotokov
Novela zakona določa tudi, da se bo urejanje vodotokov in zagotavljanje poplavne varnosti financiralo tudi iz sredstev sklada za vode. Sredstva se tako po navedbah ministrstva dvigujejo s približno 10 milijonov evrov letno na približno 17 milijonov evrov letno.
Če strnemo ...
Do sedaj se na priobalnih zemljiščih ni smelo graditi, razen, če si gradil nekaj od zgoraj naštetih izjem, ali če si prepričal vlado, da tvoja gradnja ne povečuje poplavne nevarnosti ali slabša kvalitete voda. V tem slednjem primeru se je priobalno območje lahko zožilo (lahko tudi na 0 metrov) in na obali si lahko potem gradil karkoli. 80 % vlog za zožanje priobalnega območja se je nanašalo na zasebne stanovanjske hiše.
Po novem se priobalni pas ne more več zožiti, lahko pa se gradi nekatere dodatne izjeme, kot so lokali, pavilijoni, hoteli, garaže, kolesarske steze (glej zgoraj). Še vedno veljajo isti pogoji, da ne poslabšujejo stanja voda in poplavne varnosti. Efektivno novela zakona preprečuje gradnjo zasebnih hiš ter poslovnih in industrijskih objektov, ki niso namenjeni javni rabi, možnost za gradnjo vsega ostalega pa ne bo bistveno spremenjena. Namesto vlade, ki bi zoževala priobalni pas, bo vodna soglasja dajala direkcija za vode. Gradnja na priobalnem pasu se torej efektivno zaostruje, hkrati pa omogoča lažji razvoj turizma ob slovenskih vodah, saj bo brežine lažje urediti, zraven pa postaviti kakšen lokal.
Za urejanje vodotokov se po novem lahko uporabljajo še sredstva vodnega sklada, kar bo sredstva za ta namen skoraj podvojilo. Za poplavno precej ogroženo Slovenijo tudi to ni tako nepomembno.
Povezani članki
Zadnje objave
Škandalozno: Vlada namenja visoke nagrade provladnim medijem
18. 4. 2024 ob 12:36
Volitve na Hrvaškem – zmaga tradicionalnih vrednot
18. 4. 2024 ob 8:42
V Velenju vzklikali: "Lopovi! Lopovi!"
18. 4. 2024 ob 6:00
Bo moral občudovalec Hitlerja Urban Purgar znova v zapor?
17. 4. 2024 ob 17:46
Kako pripravljeni smo na katastrofe? Verjetno manj, kot verjamemo
17. 4. 2024 ob 16:15
Narašča število prihodov nezakonitih migrantov v Slovenijo
17. 4. 2024 ob 12:25
Rekordna ohladitev
17. 4. 2024 ob 9:22
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
Prihajajoči dogodki
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
APR
22
Koncert za zbor – Alfred Šnitke
20:15 - 21:30
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Festival norosti
13. 4. 2024 ob 6:00
Odmev tedna: Bitka praznikov
5. 4. 2024 ob 19:55
Izbor urednika
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
13 komentarjev
lavrict
Igor edino razumno vprašanje je, zakaj po 23 letih tako sposobnih in blagodejnih levih vlad pri nas vlagajo Madžari,Čehi, Hrvati in celo Srbi,ne pa mi pri njih? Odgovor je jasen.
maligur4
Najbrž nobeden iz vlade ni pricakoval takšno reakcijo na omenjene spremembe zakona zato so vse skupaj izpeljali zelo šlampasto. Je pa ta referendum lepa priložnost pogledati kdo dejansko izpira možgane slovenskega ljudstva in kdo jih ima že izprane.
jozo
Ni problem zakon o vodah.Problem je samo vlada.Če bi vlada predlagala to kar zdaj vpijejo levičarji,spet ne bi bilo dobro in spet bi bil referendum.Rešitev niso pogajanja z levico,ampak mora vlada še bolj s trdo roko vladat.Ne se ozirat na proteste in kolesarjenje.Livačarji ne bodo mirovali nikdar,če ne bodo vladali.Star pregovor pravi.LEVIČAR se spreobrne,ko se v grob zvrne.
korosec.france
Vlada & Vizjak sta naredila pravo delo.
Ni mi pa jasno sledeče:
1. Zakaj ob total nepravem času kot prioritetno zadevo
2. Zakaj vlada podarja Opoziciji tako dragoceno igračko, da jo z njo napade totalno
2. Zakaj tako slabo pripravljen marketing in absurdno slabo vodenje priprav na referendum
3. Zakaj se ne razvidi Strategije in ne vidi Operative, vse je zmešano
4. Zakaj ni rekrutacije pozitivističnih volilcev-kampanije sploh ni
4.1 Vizjak, vsa čast mu - gre v Loški potok, podpre tamkajšnji projekt in misli, da je naredil ne
vem kaj za uspeh referenduma- jezen sem!
IgorP
gobar
Madžarov se boste podporniki Janše bolj težko osvobodili! Kaj pomeni osvoboditi Slovenijo, pa pojma nimate, ker je še nikoli niste osvobodili!
Da se gre preko trupel, je tipičen primer sedanja vlada! Bali so se volitev in glasu ljudstva spomladi 2020!
Gregor
@igor Madžarom so gradili oz začeli graditi 2.tir že levaki... Kaj se bo s tem zgodilo podpornikom Jsnše je vsekakor zanimiva teza? Kako gre to v kontekst realnost, ne vem, kako v kontekst predsodkov pa vemo... če Madžar kupi podjetje, ki je bil pred tem v direktni ali posredni lasti levice, je seveda kriv Janša ;) Lol
jozo
Igor! Sloveniji Madžari niso nevarni.Nevarna je ta levičarska svojat,ki misli da ji pripada vladanje v nedogled.Najbolj so nevarni prišleki ki mislijo da jim brez dela vse pripada.Ti prišleki so tudi edina volilna baza levičarjev,Na zadnjih volitvah za župana Ljubljane so iz Bosne zastonj vozili Bosance z dvojnim državljanstvom da so volili.Na srečo pa Slovenija ni samo Ljubljana.Je dežela pridnih in zavednih ljudi.Ta referendum si naj levaki kar nekam vtaknejo.Že vnaprej je izgubljen,pa če ti je Igor všeč ali ne.
IgorP
Gregor Kak si, lol ?
IgorP
Uredništvo Bodite resni in komentatorje, ki uporabljajo besede drhal in v tem primeru svojat(gobar) za ljudi, opozorite! Ker kolikor vem, vse komentarje pred objavo pregledate!
jozo
Ta rdečih ne brigajo vode.Njih briga samo vladanje.Pripravljeni so iti tudi preko trupel.Izgleda da bomo morali našo ljubo Slovenijo še enkrat osvobodit.Ti naši levičarji so hujši od bivše JLA.
Kraševka
Vsekakor, bo vsak pameten volilec - glasoval ZA !
IgorP
Kraševka Tokrat me pa res zanima, koliko bo po tvoje - pametnih volivcev!
IgorP
Kraševka Malo je bilo danes pametnih volivcev! Svojat in drhal je vladi povedala svoje!
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.