O bližnjevzhodnih migrantih na Švedskem Slovenec, ki 25 let spremlja spremembe v švedski družbi

POSLUŠAJ ČLANEK
Ob pojavu množičnih migracij leta 2015 je bila Švedska ena izmed bolj zaželenih ciljnih držav. Tako ne preseneča podatek, da so leta 2014 na Švedskem (gledano na 100.000 prebivalcev) sprejeli največ migrantov. To pa se seveda pozna tudi v družbi.

Kot so mediji že velikokrat poročali, so v nekatera mesta na Švedskem postala geto priseljencev, kjer se ne govori več švedsko in kamor si niti policija ne upa vstopiti. Kakšno je stanje na Švedskem danes, smo se na Domovini pogovarjali z izseljenskim duhovnikom Zvonetom Podvinskim, ki skrbi za duhovno podporo Slovencev na Švedskem.

Od leta 1993, ko je začel z misijo na Švedskem, se je veliko spremenilo. Na območju med Stockholmom in Göteborgom, ki obsega teren petih Slovenij, je bilo v devetdesetih 13 skupnosti, danes jih je še 11. »Spominjam se, kako so me rojaki ali Hrvatje pa tudi Švedi povabili na zaključek gimnazije, ki je potekal v stolni cerkvi ali kateri drugi cerkvi v mestu. Dijaki so pripravili prekrasen program, bili lepo oblečeni, se vedli kulturno, po prireditvi v cerkvi pa so odšli domov praznovati. Zaradi vse večjega števila muslimanov so se kar naenkrat odločili, da tega zaključka ne bodo imeli v cerkvi, ker želijo (morajo) biti solidarni z muslimani, ki v cerkev pač ne gredo. Tako ima človek občutek, da si režemo korenine in s tem tudi vejo, na kateri sedimo.«

Prebivalstvo na Švedskem hitro raste. Od leta 2003 do 2013 je prebivalstvo na Švedskem naraslo z 9 milijonov na 9.644.000. Letos so že presegli 10 milijonov prebivalcev. Pred leti je bil prirastek nekje med 70 do 80 tisoč na leto, danes so te številke enkrat večje.

Na migracijskih uradih je zaposlenih veliko prevajalcev, ki so muslimani. »Da ne bo krivičnega in napačnega razumevanja: potrebujejo prevajalce, veliko prevajalcev,« poudarja Podvinski. »Ampak, dogaja se, da kristjane, ki so resnični begunci, pošiljajo nazaj, svojim pa pomagajo priti na Švedsko.«

V Sloveniji imamo velikokrat občutek, da mediji površno in zavajajoče poročajo o migracijah. Podobno se dogaja tudi na Švedskem. »Ne vem, če država sploh ve, koliko je resničnih beguncev, ki potrebujejo pomoč in koliko je migrantov, ki živijo na račun države in seveda s tem na račun davkoplačevalcev.«

Ljudje pripovedujejo o spremembah, ki so vidne v vrtcih, šolah, zdravstvenih domovih, domovih za ostarele. »Povsod se pozna, ne vem, neki strah pred muslimani ali pa gre za servilnost politike. Jaz bi rekel, da je napaka na naši strani, ker ne spoštujemo svojih lastnih korenin, krščanske vere in zahodne kulture, ki temelji na ora et labora,« je situacijo komentiral Zvone Podvinski.

Neuspešno vključevanje v družbo, ki rodi nasilje


Nižja delovna mesta opravljajo priseljenci, sploh med šoferji je veliko priseljencev. »Hvala Bogu, da se vključujejo v družbeno življenje. Ampak mnogi mladi postopajo po mestu, se grupirajo, prodajajo se mamila, vprašanje je, če se kje drugje ne prodaja tudi orožje itd... Med njimi je veliko nasilja, tudi alkoholizma je več.«

Poleti so imeli na Švedskem veliko težav z nasiljem, med drugim tudi z zažiganjem avtomobilov. Kaj je v tem primeru storila policija? Tudi oni so nemočni, pove Podvinski.  »Pravijo, da so mladoletni. So se pogovorili z njihovimi starši? Skoraj ni noči, ko ne bi koga zabodli z nožem ali ustrelili. Nerodno je samo to, če se kdo nedolžen znajde med dvema ognjema. Tudi takih primerov se spomnim.«

Švede moti tudi nenormalno obnašanje priseljencev. Z dragimi avtomobili se vozijo po ulicah in predvajajo glasno glasbo. »To so ljudje, ki so na socialni pomoči, potem pa se vozijo z dragimi avtomobili. Kako gre to skupaj? Ljudje pa tarnajo, kako so dolga desetletja delali, sedaj pa imajo skromne pokojnine.«

»Vsa večja mesta imajo svoja geta. Tukajšnji prvotni prebivalci in vsi ljudje, ki so že desetletja tukaj, so žalostni, ker se tam, kjer so geta, ne morejo več gibati normalno, posebej zvečer ali ponoči. Celo policija opozarja, da naj ljudje ne hodijo zvečer ven. Migranti jim na avtobusih, na ulicah kradejo zlate verižice in druge predmete. Starejšim kradejo v bližini bankomata tudi denar itd... Koliko je posilstev, ki jih sploh ne uspejo obravnavati?«

Za stanje, kot ga imamo na Zahodu, smo si krivi sami


Iskanje krivde v zunanjih dejavnikih za stanje, ki smo mu priča v Evropi, nima smisla. »Kam gre ta zahodni svet, ne samo Švedska? Zakaj smo zapustili Boga, njegove zapovedi, ali pa tisto prvo in največjo zapoved: ljubiti Boga z vsem bitjem ter svojega bližnjega kakor samega sebe. Če pa sebe, svojega ne spoštujemo, kdo nas bo spoštoval? Če splavi niso nič narobe, če ne spoštujemo življenja od spočetja do naravne smrti, kdo nas bo spoštoval?«

Seveda pa vse ni tako zelo črno. »Veliko je družin in posameznikov, ki pomagajo pomoči potrebnim ljudem, ki imajo lepe odnose tudi z muslimani, svojimi sodelavci, sodelavkami, ki so se integrirali v družbeno življenje, v prostor, kjer so našli, tako kot mi, svoj novi dom, ki častno in odgovorno opravljajo svoje delo. Takim družinam in posameznikom sem hvaležen,« je optimističen Zvone Podvinski.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30