Nujno za starše: zdravstvena stroka izdala smernice za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih, da se omejijo škodljive posledice

POSLUŠAJ ČLANEK
Nekoč so otrokom mazali ustnice z žganjem, da so jih lažje uspavali, danes jih starši, da jih umirijo, parkirajo pred zaslone.

Oboje je seveda zelo škodljivo. In ker gre pri uporabi pametnih telefonov in drugih tehnoloških naprav z zaslonom relativno novo področje, o škodljivosti katerega starši večinoma sploh niso seznanjeni, je zdravstvena stroka sedaj pripravila napotke oz. smernice, po katerih se lahko starši orientirajo.  

Osnovno pravilo glede izpostavljenosti ekranom pri otrocih in mladostnikih je: manj je bolje. Pomembno pa je tudi vedeti, da otroci ali mladostniki naj ne bi bili lastniki lastnih pametnih telefonov vsaj do konca osnovne šole, po možnosti pa do 18. leta. 

Že pred kakšnim letom in pol smo na portalu Domovina objavili precej dobro sprejeto serijo člankov o škodljivosti vpliva mobilnih telefonov na razvoj otrok in mladostnikov ter da mora biti njihova uporaba pod nadzorom. Če ni, pa lahko njihova napačna uporaba pripelje do precejšnjih neželenih učinkov oziroma v skrajnem primeru celo zasvojenosti, o čemer je v intervjuju opozoril priznani psihoterapevt za področje odvisnosti Miha Kramli.

Od takrat se je v državi zgodilo mnogo sprememb, vendar pa so bile te večinoma zgolj na slabše. Za to je v prvi vrsti kriva kriza z novim koronavirusom, ki je naše delo in komunikacijo, bolj kot kadarkoli prej, spravila v digitalni svet. To je po eni strani dobro, saj smo zadržali stike z ljudmi ter nenazadnje tudi delo, ki ga drugače ne bi mogli opraviti. A to je še povečalo škodljive učinke zaradi njihove uporabe.

Na alarmantno situacijo se je odzvala tudi stroka, ki je pod okriljem zdravniške organizacije in več kot deset drugih organizacij (NIJZ, združenj pediatrov, Zavoda za šolstvo, Sekcije za preventivno medicino, društva logopedov, strokovnjakov za psihiatrijo in psihologijo, centrov Logout in Safe.si  ter mnogih drugih pripravila smernice za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih.

Smernice so v prvi vrsti namenjene strokovnjakom, ki se pri svojem delu srečujejo z otroki in mladostniki tako v zdravstvu kot v vzgoji in izobraževanju.

Da je bil zato skrajni čas, so številni opozarjali že dolgo. Kot je na današnji novinarski konferenci povedal Denis Baš (dr. med, predsednik sekcije za primarno pediatrijo), pediatri zadnja leta opažajo, da so otroci preveč za zasloni. Jasno sicer je, da so digitalni mediji naša prihodnost, vendar pa jih po pojasnilu strokovnjakov ne smemo začeti uporabljati prezgodaj. Njihovo predčasno uvajanje namreč lahko pripelje do številnih negativnih vplivov na otrokov razvoj. Tako v pediatričnih ambulantah opažajo, da številni otroci znajo našteti barve le v angleškem jeziku, saj več ur na dan gledajo otroške programe v angleščini. Pogosto opazijo tudi, da so otroci nezmožni očesnega kontakta, izjemno pa zaostaja tudi njihov govorni razvoj. Odvisnost otrok od zaslonov pa se opazi tudi neposredno, v samih čakalnicah, ko odvzemu mobilnega telefona sledi napad jeze.

Negativni učinki pa se seveda opazijo tudi kasneje, pri starejših otrocih, ki imajo zaradi neprimernih vsebin, ki so jih našli na spletu kasneje psihične težave, ki se kažejo v obliki depresije, samomorilnih misli in motenj hranjenja.

Ključno je vgraditi ustrezen odnos


Nacionalne smernice izhajajo iz predpostavke da so elektronske naprave vsakdanji pripomoček, vendar pa so z njihovo uporabo povezane tudi pasti. Te je zato treba uporabljati in slovenski strokovnjaki niso navdušeni nad nekaterimi predlogi, da bi bila njihova uporaba pri otrocih in mladostnikih prepovedana. Je pa seveda pri tem pomemben vzor staršev in skrbnikov.

Strokovnjaki so obenem zelo močno proti, da bi se zasloni uporabljali za nagrajevanje in kaznovanje.

Časovnica strmenja v zaslone glede na starost otrok


Smernice za uporabo zaslonov elektronskih naprav se sicer precej razlikujejo glede na posamezno starostno skupino.

Pri dojenčkih in majhnih otrocih velja nič je bolje. Pri nekoliko starejših otrocih, starih od dveh do petih let, se priporoča omejitev bistveno manj kot uro na dan in to vedno v spremstvu staršev.

Za nekoliko starejše otroke (6 -9 let) velja omejitev do ene ure na dan, le izjemoma brez nadzora staršev.

Otrokom v zadnjem triletju osnovne šole se lahko dovoli še pol ure več. Uporaba je sedaj lahko že samostojna, vendar pa se je o vsebinah potrebno pogovarjati, ter otrokom povedati, da se lahko v primeru težav lahko obrnejo nanje.

Pri starostni skupini od 13 do 18 let je ta čas lahko še malenkost daljši, še vedno ali pa morda še bolj pa je ključen zgled staršev o primerni porabi. (Nekaj več pojasnil je dostopnih na tej povezavi.)

Vir: Zdravniška zbornica Slovenije


Priporočila nacionalne strategije se sicer tičejo tudi dela v šolah in vrtcih. Pri delu v vrtcih strokovnjaki uporabo zaslonov priporočajo zgolj v primerih, če ta k njihovemu delu doda neko didaktično vrednost.

V predšolskem obdobju se namreč možgani izjemno hitro razvijajo, izkušnje potrebne za njihov razvoj pa ne morejo nastati pred zasloni, ampak morajo nastati v živo. Če otrok to obdobje zamudi, pa ga je kasneje skoraj nemogoče nadomestiti.

V šolskem obdobju se je zaradi trenutnih razmer rabi zaslonov nemogoče izogniti. Vendar pa se lahko škoda zaradi takšnega načina dela močno zmanjša s pomočjo rednih urnikov ter jasnih dogovorov, katero delo bo potekalo pred zasloni in katero ne.

Pravilo 20 -20 -2


Pri delu z zasloni pa je priporočljivo tudi upoštevanje pravila 20 - 20 -2. To pomeni, da pri delu z zaslonom vsakih dvajset minut za dvajset sekund pogledamo v daljavo, zunaj pa preživimo vsaj dve uri dnevno.

Niso krivi le zasloni


Pretiran čas, preživet pred zasloni je seveda nedvomno škodljiv, saj povečuje tveganje za motnje hiperaktivnosti in škoduje splošnemu telesnemu in duševnemu razvoju. Več kot dve uri ždenja pred zaslonom na dan tako po besedah dr. Marije Anderluh (iz službe za otroško psihiatrijo na UKC Ljubljana) poveča tveganje za razvoj hiperaktivnosti kar za sedemkrat.

Pred šolo na daljavo so otroci v povprečju preživeli pred zaslonom povprečno 2 uri in pol na dan, sedaj pa se je ta čas podaljšal že na več kot šest ur.

To bo seveda imelo določene negativne posledice, vendar pa za vse, kar gre v razvoju naših otrok narobe seveda niso krivi le zasloni. Jasno je, da so otroci takrat izpostavljeni tudi neprimernim vsebinam in digitalnemu oglaševanju. Ključno pa je, da se z njimi ves čas ukvarjajo in se o o tem, kaj doživljajo na spletu tudi pogovarjamo. Le tako se bodo v primeru težav tudi obrnili na nas in jim bomo težave lahko pomagali premagati.

Več o smernicah, ter kako ravnati v primeru težav zaradi napačne rabe zaslonov si lahko preberete na spletni strani Zdravniške zbornice Slovenije.

Nemški strokovnjak, proučevalec možganov dr. Manfred Spitzer opozarja, da pametni telefoni zavirajo razvoj otroških možganov.

Knjigo Manfreda Spitzerja Epidemija pametnih telefonov, v kateri s pomočjo znanstvenih raziskav dokazuje, da nebrzdano uporabljanje pametnih telefonov škoduje zdravju, ovira izobraževanje otrok in mladine ter ima hude posledice tudi za našo družbo, lahko dobite tudi v spletni trgovini Iskreni.

Knjiga je obvezno branje za vse, ki se soočate z izzivi pametnih telefonov in drugih ekranov v življenju vaših trok in se sprašujete, kako glede tega ravnati.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike