NSi zaustavlja Levico, ki z zvišanjem davkov želi "napasti slovensko podeželje"

vir: Twitter
POSLUŠAJ ČLANEK
Po tem, ko je Levica pred dnevi predstavila novo progresivno obdavčitev za nepremečinine, ki jo je vložila v parlamentarni postopek, je danes pred medije stopila tudi NSi in pojasnila svoj predlog za razpis posvetovalnega referenduma o predlogu zakona o davku na prazne in velike nepremičnine.

Pritisk je kot kaže bil dovolj, da je Levica danes v parlamentarno proceduro že vložila spremenjen predlog zakona.  

Levica: Prihodki davkov na nepremičnine so sramotno nizki


Prihodki iz naslova davkov na nepremičnine in drugo premoženje so v Sloveniji po mnenju Levice "sramotno nizki", saj država z davki na premoženje zbere le 1,8 odstotka vseh davčnih prihodkov, medtem ko povprečje v državah Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj znaša 5,7 odstotka. Na ravni države naj bi imeli po nekaterih ocenah, ki jih povzema Levica, 175.000 praznih stanovanj, na drugi strani pa primanjkuje 30.000 javnih najemnih stanovanj.

Zato so v stranki v DZ postopek vložili zakon, ki bi obdavčil stavbe, dele stavb, stanovanja in garaže, prostore za počitek oz. rekreacijo ter poslovne prostore, zavezanci pa bi bile fizične osebe, ki so lastniki naštetih nepremičnin. Davka ne bi smeli prevaliti na najemnike oz. druge uporabnike nepremičnine, če tega ne bi spoštovali, pa bi bila predvidena globa v višini od 2000 do 20.000 evrov.

Osnova za davek bi bila vrednost nepremičnine, ugotovljena s predpisi o množičnem vrednotenju nepremičnin, ki bi se znižala za znesek, ustrezen vrednosti 120 kvadratnih metrov uporabne stanovanjske površine, a le pod pogojem, da lastnik ali njegovi ožji družinski člani stalno bivajo v stanovanjskem prostoru. Lastniki stanovanj z uporabno kvadraturo pod 120 kvadratnih metrov, ki so namenjena njihovemu bivanju oz. bivanju njihove ožje družine, davka tako ne bi plačali.

Nepremičnine v najemu s 50 % višjim davkom, tiste, ki mirujejo pa s 150 % višjim davkom


Predlagane davčne stopnje so progresivne in se razlikujejo glede na vrsto ter vrednost nepremičnine. Za stavbe, med katerimi so stanovanja, naj bi znašale od 0,1 do 1,5 %. Za stanovanja, ki jih lastnik oddaja v najem, bi se povečale za 50 odstotkov, za stanovanja, ki jih lastnik niti ne oddaja niti jih ne uporablja, pa za 150 odstotkov. 

Za popravljene in obnovljene stanovanjske hiše oz. stanovanja in garaže bi se stopnje davka pod pogojem, da se je zaradi popravila ali obnove njihova vrednost povečala za več kot 50 odstotkov, za obdobje treh let znižale za 50 odstotkov; zavezancu z več kot tremi družinskimi člani, s katerimi je v letu pred letom, za katero se odmerja davek, stalno prebival v lastni stanovanjski hiši ali stanovanju, pa bi se odmerjeni davek znižal za 10 odstotkov za četrtega in vsakega nadaljnjega družinskega člana. 

Davčne stopnje za prostore za počitek in rekreacijo po predlogu znašajo od 0,2 do 4,55 %, davčne stopnje za poslovne prostore pa od 0,15 do 3,35 %. Za poslovne prostore, ki jih lastnik ne uporablja ali jih oddaja za opravljanje dejavnosti, bi se stopnje davka na poslovne prostore povečale za 50 odstotkov.

V NSi prepričani v uspeh referendumske pobude


Najbolj predlogu Levice nasprotujejo v NSi. V parlamentarni postopek so zato vložili predlog za razpis posvetovalnega referenduma. Kot je danes na novinarski konferenci v Ljubljani povedal vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat, je podpora predlogu praktično zagotovljena.

Po njegovem mnenju gre za temeljno vprašanje, kako bomo v Sloveniji živeli. "Ali želimo višje davke in močno državo, ki zbrana sredstva prerazporeja, kar zagovarja Levica, ali želimo nižje davke, da ljudem od njihovega dela ostane več, kar zagovarja NSi. In o tem naj ljudje odločijo na referendumu," je dejal.

Po njegovih besedah bi predlagani davek "na novo in dodatno povečal obdavčitev nepremičnin, tudi tistih, ki jih ljudje uporabljajo zase oz. v njih živijo s svojimi družinami, in so večje od 120 kvadratnih metrov". Zakon torej sili ljudi k temu, da bi zaradi visokih davkov, ki bi jih plačevali, morali nepremičnine prodati. "Vsi vemo, kako težko in s koliko odrekanja so ljudje v Sloveniji prišli do svojih hiš in stanovanj. Namen zakona je jasen: Z visokimi davki Levica želi ljudi prisiliti, da bi te nepremičnine morali prodati," je poudaril Horvat.



Proti zakonu je tudi stroka. Direktor Zbornice za poslovanje z nepremičninami Boštjan Udovič je že pred nekaj dnevi v izjavi za Finance dejal, da so cilji poslanske skupine Levice lahko dobronamerni, vendar zakon o davku na prazne in velike nepremičnine ne more odpraviti težav, ki jih navajajo v Levici.

Stroka pri nastajanju predloga zakona ni sodelovala, kar je pri tako pomembnih in zahtevnih rešitvah pomembno. "Po mojem mnenju gre bolj za politični marketing kot za resen namen ureditve vprašanja obdavčitve nepremičnin," je poudaril Boštjan Udovič.

Pritisk je zalegel, Levica že spremenila zakon


Poslanci Levice so praktično kakšno uro po Horvatovi izjavi za javnost v postopek DZ vložili spremenjen predlog omenjenega zakona, v katerem so mejo za velikost rezidenčne nepremičnine, ki ne bi bila dodatno obdavčena, zvišali s 120 na 160 kvadratnih metrov.

Pritisk NSi je tudi tokrat podobno kot pri zakonu o dohodnini uspel, Levica je storila korak nazaj, kar pa bo najverjetneje premalo, da ne bi v DZ glasovali tudi o NSi-jevem predlogu za referendum. To zagotovo pomeni, da bo o zakonu odločala šele naslednja vlada.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike