NSi vložila predlog, po katerem spolna zloraba ne bi nikoli zastarala. Kaj to spreminja?

POSLUŠAJ ČLANEK
Bo primerov, ko je dejanja spolne zlorabe zastaralo, kmalu konec? Poslanska skupina NSi je v parlamentarno proceduro vložila predlog, po katerem primeri spolnih zlorab ne bi zastarali.

Razlog za to odločitev tiči v tem, da storilcev po določenem času ni mogoče več preganjati, pogosto že po desetih letih od storitve kaznivega dejanja oziroma do žrtvinega osemindvajsetega leta. Po predlogu NSi bi se zastaranja ne mogla več dogajati, spolna zloraba bi postala dejanje, ki ne zastara.

Sprememba Kazenskega zakonika obenem ne bi posegala v višino kazni, ki je zagrožena za posamezna kazniva dejanja. Sprememba je le v tem, da bi bili lahko storilci kadarkoli pripeljani pred roko pravice.

Trenutni kazenski zakonik v 95. členu določa, za katera kazniva dejanja kazenski pregon in izvršitev kazenskih sankcij ne zastara. To so kazniva dejanja, za katera je zagrožena dosmrtna zaporna kazen, za nekatera kazniva dejanja zoper človečnost in za kazniva dejanja, ki jih kot nezastarljiva opredeljujejo mednarodne pogodbe. Prav tako ne zastara izvršitev kazni dosmrtnega zapora.

Tem kaznivim dejanjem bi se po spremembah kazenskega zakonika pridružila tudi dejanja zoper spolno nedotakljivost.

Čas je zaveznik krivcev


Spremembe kazenskega zakonika temeljijo na dejstvu, da se storilci zavedajo, da je v primeru izvršitve kaznivih dejanj čas njihov zaveznik. Po določenem času jim nihče nič ne more. Zato niso redki primeri, da se storilci s svojim skrivanjem ali izogibanjem sodnim obravnavam uspešno izognejo kazenskim sankcijam.

Težava pri pregonu spolnih zlorab je tudi v tem, da si storilci izbirajo slabotne in nemočne žrtve. Te tako mnogokrat več let zbirajo pogum za zlorabo storilcev. Ko pa se te končno odločijo za prijavo, so največkrat zastaralni roki že mimo.

Dodaten problem je v tem, da imajo po tem storilci brezmadežno kazensko datoteko. Tako si lahko najdejo zaposlitev v šolstvu ali v vzgojno-varstvenih zavodih. Ter tam tudi delajo, saj njihova dejanja niso zabeležena v nobenih evidencah.

Učitelju, ki bi tako zlorabljal otroke pred zastaralnimi roki, tako nihče nič ne more, čeprav je verjetnost, da bo svoja dejanja ponovil, zelo velika.

Največ zlorab se sicer zgodi v družini, nato v šoli in vrtcih, v športnih klubih in nato v Cerkvi, kjer se s problemom spopadajo najbolj na očeh javnosti.

Matej Tonin o namenih predloga:

»Kazenski zakonik predvideva zastaranje v 10 do 30 letih, odvisno od predvidene zaporne kazni. Zastaranje pa omogoča, da storilci ob tem, ko žrtve dolgo ne spregovorijo o spolnih zlorabah, uidejo roki pravice. Želimo dati jasno sporočilo storilcem spolnih zlorab, da njihova dejanja ne bodo nikoli zastarala in bodo vedno preganjani. Gre pa tudi za sporočilo žrtvam, da nikoli ni prepozno za prijavo tovrstnih kaznivih dejanj.«



Sankcij po zastaranju ni tudi v Cerkvi. Nadškof Zore: po 20 letih je težko izvesti pravično sojenje


Predlagana sprememba Kazenskega zakonika je aktualna tudi v okviru prizadevanj ljudi znotraj Katoliške cerkve, da se vrste duhovnikov prečistijo, oziroma izločijo tisti, ki so v preteklosti nadlegovali in zlorabljali mladoletne in ostale osebe v podrejenem odnosu, ali pa to še počnejo.

Nadškof Stanislav Zore je v zadnjem intervjuju za Družino izpostavil, da "dokler krivda ni dokazana, pa naj bo to v civilnem ali cerkvenem postopku, velja obtoženi za nedolžnega." Ter " težko in krivično bi bilo za obsoditi duhovnika, ki ni bil deležen poštenega sojenja in ki ni bil dokazano spoznan za krivega." 

Izjava Slovenske škofovske konference, maj 2019:"Slovenska škofovska konferenca obžaluje, da nekateri posamezniki in civilno-družbene pobude v javnosti izpostavljajo imena domnevnih storilcev spolnih zlorab, ne da bi jim bila krivda pravnomočno dokazana."


Obenem je nadškof Zore ponovil še stališče Slovenske škofovske konference, da prav, da se pri sprožitvi in izvedbi cerkvenih postopkov naslonijo na ugotovitve civilne preiskave, "kjer imajo državni organi dovolj ekspertov različnih strok, ki tudi na osnovi posrednih dokazov lahko ugotovijo ali gre za utemeljen sum ali ne."

Zato so po Zoretovih besedah škofje prejeli navodilo, naj najprej svoje delo opravijo državni preiskovalni organi, da se kasneje cerkveno sodišče opre na te rezultate.

Nadškof Zore glede zastaralnih rokov: "Zastaralni roki so v teh primerih 20 let od polnoletnosti žrtve. Seveda pa je glavni namen zastaralnih rokov omogočiti pošteno sojenje. Po 20 ali več letih je težko izvesti pravično sojenje, saj so dokazi težko dostopni."


Stališče Cerkve na Slovenskem, da cerkvene postopke zastavi na ugotovitvah civilnih organov, vodi do ugotovitve, da v primerih zlorab, ki so po civilnem pravu zastarane, epiloga ni za pričakovati tudi v cerkvenih postopkih. To bi pa pomenilo, da tudi duhovniki, proti katerim se je mnogo let po zlorabah oglasilo večje število žrtev, pred civilnimi cerkvenimi zakoni ostajajo "čisti" in lahko svojo pastoralno dejavnost z otroki in mladostniki nemoteno opravljajo naprej. Kajti javno obsoditi takšnega bi bilo, z besedami nadškofa Zoreta "težko in krivično".

Predlog NSi bi tovrstno težavo odpravil, vendar samo za vnaprej, saj zakon ne more veljati retroaktivno. Duhovniki, katerih dejanja so po dosedanjih zakonih zastarala, so lahko, ob zgornjih stališčih vrha Cerkve, brez skrbi, saj jih napovedana sprememba ne bo zadevala.

V Sloveniji kardinal Pell ne bi mogel biti obsojen


Da so slovenski zastaralni roki res kratki, priča tudi primer avstralskega kardinala Peela. Ta je bil pred kratkim zaradi zlorab dveh trinajstletnih dečkov v letih 1996 in 1997 obsojen na 6 let zapora. A po slovenski zakonodaji bi do zastaranja dejanj prišlo že leta 2012.

Tragični primeri za domačimi stenami


A ne v Cerkvi, dvig zastaralne meje za prijavo zlorab bi zagotovo najbolj povečal število obsojenih v primeru zlorab v šolstvu in tistih za domačimi stenami. Ne zato, ker jih je tam največ, ampak zato, ker so sploh v primeru zlorab v družini, žrtve od storilcev pogosto finančno odvisne. Pogosto tudi v svojih dvajsetih letih.

Možnost, da bodo žrtve prijavile storilce, od katerih so še materialno odvisne, so minimalne. Prav zato mora žrtev imeti možnost, da to stori tudi šele takrat, ko je od storilca neodvisna tudi v tem smislu.

[do_widget id=podcast-playlist-3]
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30