NSi po prvem letu mandata: S čim se lahko pohvalijo in kaj še manjka?

Po včerajšnji maratonski interpelaciji ministra za delo Janeza Ciglerja Kralja so danes pred novinarje stopili vsi trije ministri Nove Slovenije, da bi pred državljani opravili pregled opravljenega dela. V eni povedi lahko njihovo predstavitev strnemo v: »Gradimo Slovenijo, dobro delamo in skrbimo za dialog.«

Poleg rezultatov, s katerimi se upravičeno lahko pohvalijo, smo preverili tudi, kje vendarle niso bili tako uspešni. A kot ugotavljamo v komentarju uredništva, še posebej glede na razmere, v katerih so delovali, krščansko-demokratska ministrska trojica lahko pokaže rezultate, ki jim jih lahko njihovi predhodniki zavidajo.

Kot je uvodoma poudaril predsednik Nove Slovenije in minister za obrambo mag. Matej Tonin, je bila odločitev za vstop v trenutno vlado »težka, a pravilna,« kljub temu, da je bila večina časa namenjena reševanju korona-krize. Je pa ta kriza razkrila prednosti in slabosti Slovenije.

Tonin je delo ekipe označil kot dobro. Zaradi dobrega dela je bil minister Janez Cigler Kralj včeraj tudi interpeliran. Ministra Jerneja Vrtovca je pohvalil kot človeka, ki gradi Slovenijo in premika naprej projekte, ki so vrsto let stali. Še en doprinos Nove Slovenije kot celote pa je, da so dokazali, da je sodelovanje v politiki mogoče ter da konstruktiven in argumentiran pristop lahko daje rezultate.

Gradijo Slovenijo

Pod ministrom Vrtovcem se je naposled začela graditi tretja razvojna os, ki namerava povezati Koroško in Belo Krajino z osrednjo Slovenijo. V letošnjem letu se odpirajo tri gradbišča: Jenina, Škale in Kronovo, minister, ki napoveduje odprtje ceste leta 2026, pa upa tudi na začetek del v Beli Krajini.

Za približno isti čas je napovedal tudi odprtje drugega tira med Divačo in Koprom, kjer je izbran izvajalec, prvo lopato pa naj bi zasadili v maju. Hkrati se je celoten znesek gradnje zmanjšal za 70 milijonov, investicijski program 2. tira pa predvideva, da mora vlada potrditi vsa morebitna nepredvidena dela, ki bi lahko vodila v potencialne podražitve.

V javno obravnavo je infrastrukturno ministrstvo poslalo osnutek strategije o opuščanju premoga. Slovenija namerava prenehati uporabljati premog do leta 2033. Posledično mora Slovenija poskrbeti za prestrukturiranje premogovnih regij, še posebej Šaleške doline. Medtem ko je cilj, da prenehamo uporabljati premog in ugasnemo potratni Teš 6 jasen, je manj jasno, kako nameravamo premog pri proizvodnji elektrike nadomestiti.

Še vedno Slovenija namreč nima energetske strategije, strategija upravljanja naložb pa gre trenutno v javno obravnavo. Rešitev Vrtovec vidi delno v vetrni, sončni in hidro energiji, predvsem v elektrarnah na srednji Savi, ne nasprotuje pa niti drugemu bloku jedrske elektrarne, vendar konkretnih rešitev še ni na vidiku.

Oskrba starejših, trg dela in pravična družinska politika

Minister Cigler Kralj je izpostavil delo na treh ključnih prioritetah: celovita oskrba starejših, odziven trg dela ter pravična in življenjska družinska in socialna politika. Na obzorju je večje povečanje števila postelj v domovih za starejše. Razpis za 1280 postelj je že zaključen, postavljen je načrt za izgradnjo državnih kapacitet, ukvarjajo pa se tudi s področjem deinstitucionalizacije, kjer je v delu že 30 manjših projektov po vsej državi.

V pripravi je tudi zakon o dolgotrajni oskrbi. V lanskem letu je bil osnutek že predstavljen javnosti, vendar se je sprejem zakona zaradi razburkanega dogajanja v stranki Desus in odstopa ministra Tomaža Gantarja upočasnil. Tedaj pripravljeni osnutek je vseboval tudi nov prispevek zaposlenih za dolgotrajno oskrbo, ki je v nasprotju z obljubo o tem, da ne bo novih davkov v tem mandatu. Nova Slovenija temu nasprotuje. Kot zagotavlja Cigler Kralj, pa lahko v kratkem pričakujemo nov, sprejemljivejši osnutek, ki bo šel v medresorsko usklajevanje.

Ukrepi za blaženje pandemične krize so, kot ugotavlja minister Cigler Kralj, prijeli in delujejo, njihovo trajanje pa namerava še podaljšati. Slovenija ima trenutno 84.000 brezposelnih, na vrhuncu epidemije jih je bilo 91.000, kar je glede na razmere solidno stanje v državi. Njegov fokus v prihodnje pa bo na vključevanju mladih na trg dela.

Debirokratizacija, zdravstvo, zasebne šole

NSi želi iz ohranjanja delovnih mest preiti na omogočanje normalnega dela gospodarstva in začeti strukturne reforme. V tem pogledu so izpostavili cepljenje in debirokratizacijo, pa tudi podporo uvedbi socialne kapice in dvigu splošne davčne olajšave. V zdravstvu so se zavzeli za skrajšanje čakalnih vrst z vključevanjem vseh zdravstvenih kapacitet, ki jih ima Slovenija, tudi zasebnikov in koncesionarjev.

Matej Tonin je odgovoril tudi na eno večjih še neizpolnjenih obljub. Po enem letu namreč še vedno ni izpolnjena ustavna določba iz leta 2014, ki nalaga izenačenje financiranja javno veljavnih programov v vseh šolah, tudi tistih, ki so jih ustanovili zasebniki. Po Toninovih besedah naj bi bil kompromis, sprejemljiv za vse strani, že izpogajan. O detajlih zaenkrat še ni govoril.

Salomonske rešitve glede cepljenja in STA

Minister Tonin je bil tudi izzvan z mnenjem Slovenske škofovske konference, da je cepljenje s cepivom podjetja Astra Zeneca moralno sporno, saj se v proizvodnji tega cepiva uporabljajo celične strukture, pridobljene iz tkiv splavljenih otrok. Tonin je zatrdil, da se bo prav s tem cepivom danes cepil tudi sam, saj za njegovo starostno skupino drugega trenutno nimamo, k cepljenju pa poziva tudi vse državljane.

Glede STA je Tonin zagotovil, da njihovo delo cenijo, prav tako tudi koristijo njihove storitve. Obsoja pa nesprejemljivo ravnanje direktorja Veselinoviča. Poziv vlade Veselinoviču, naj odstopi, podpira, saj vidi v tem rešitev za deeskalacijo konflikta in normalno delo STA v prihodnje.

Izpostavil je tudi, da dialog znotraj vlade teče odlično, sam pa komunicira tudi s strankami opozicije, ki so pripravljene na dialog, poimensko je izpostavil SAB, SD in SNS. Redno se sestaja tudi z evropsko poslanko Ljudmilo Novak, ki delo ministrske ekipe podpira in ne predlaga izstopa NSi iz vladne koalicije, kot je bilo možno prebrati v nekaterih medijih.