NSi napoveduje prenovo temeljnega programa in pomik v sredino. Kaj to pomeni?

Vir foto: Facebook NSi
POSLUŠAJ ČLANEK
Na novembrskem programskem kongresu bo Nova Slovenija sprejemala prenovljeni temeljni program, s katerim se želijo v slovenskem političnem prostoru pozicionirati v sredino, je na današnji novinarski konferenci napovedal predsednik krščanskih demokratov, Matej Tonin.

Šlo naj bi za vsebinsko pozicioniranje predvsem v ekonomskem smislu (med socializmom in liberalizmom) ter odnosu do sveta (med nacionalizmom in globalizmom).

Repozicioniranja na področju temeljnih (ideoloških) vrednot Tonin sicer ni podrobneje omenjal. A morebiten poskus doseganja širše, "sredinske" politične podpore preko "modernizacije" ali celo zatajevanja izvorno konservativnih, oziroma krščansko-demokratskih vrednot, bi lahko zdrsnil v kontraproduktivno puljenje lastnih korenin, ugotavljamo v komentarju uredništva.

Nova Slovenija želi biti stranka, ki povezuje, združuje in je sposobna sodelovati z obema političnima poloma v korist Slovenije, je na današnji novinarski konferenci dejal predsednik NSi, Matej Tonin. Brez sodelovanja namreč po njegovo ni mogoče premikati smeri naprej.

Zato je bila njihova ponudba za projektno sodelovanje s koalicijo resna. "Če želimo drugačno Slovenijo, ta brez sodelovanja ni možna," je prepričan.

V Šarčevo vlado pred letom dni niso vstopili, ker niso imeli pravega zagotovila, da jih leve partnerice pri projektih, v katerih se bodo razhajali, ne bodo preglasovale s pomočjo Levice. In danes se ta ocena izkazuje za pravilno, saj praksa kaže, da v sedanji koaliciji pisna, oziroma podpisana beseda ne velja praktično nič.

Zato si tudi zdaj projektnega sodelovanja s koalicijo ne predstavljajo na način, kot ima to peterček urejeno z Levico - torej s podpisanim dogovorom. Temveč dobesedno projektno - torej od projekta do projekta. Pri tem Tonin izpostavlja predvsem naslednja področja zdravstvo, kjer imajo z ministrom Šabedrom po Toninovih besedah precej stičnih točk. Nato na področju trga dela, kjer je razlika med delom in nedelom premajhna. In pri velikih državnih investicijah, da bodo služile ljudem in varovanju okolja, ne pa toliko gradbenim baronom.

Matej Tonin je kot dobro prakso koalicijsko-opozicijskega sodelovanja izpostavil Partnerstvo za razvoj v času 1. Janševe vlade. Po njegovem bi bilo smiselno nekaj takšnega doreči tudi v tem mandatu, saj je nekatere stvari, ko so enkrat že v parlamentarnem postopku, težko usklajevati.

Tonin je še dejal, da komunikacija med predsednikom vlade in njim redno poteka. Zadnjo komunikacijo sta imela okrog novele Zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja, kjer je NSi poskušala izpogajati že dorečen kompromis v času pogajanj za njen vstop v vladno koalicijo: da politična levica brez ovinkarjenj in zavlačevanj pristane na izpolnitev ustavne odločbe v celoti (torej 100 % financiranje javno veljavnega programa), za odpravo njenih skrbi glede državnega šolstva pa dopustno število zasebnih osnovnih šol omejijo na največ 30 (zdaj jih je 6).

Kot vemo, koalicija na predlog NSi ni pristala in je proceduro nadaljevala s Pikalovim zakonom. Zato so v NSi proti ministru Pikalu že spisali interpelacijo, a je zaradi padca zakona niso vložili. Zdaj Pikala ponovno vabijo na sestanek (na januarsko vabilo se do sedaj ni odzval) in če ne bo premikov, bodo zakon vložili sami.

Prenova temeljnega programa za pomik v sredino


Osrednje sporočilo novinarske konference pa je vendarle bila napovedana prenova temeljnega programa, ki ga po desetih letih želijo "nekoliko osvežiti in aktualizirati".

Prenova bo usmerila Novo Slovenijo na sredino. Pri tem Tonin zavrača po njegovem preživeto slovensko delitev na desnico in levico v smislu opredeljevanja do zgodovine - 2. svetovne vojne in osamosvojitve Slovenije.

Pozicioniranje Nove Slovenije v sredino tako vidi predvsem v ekonomskem smislu: med socialistično paradigmo na eni strani in liberalistično na drugi. Sredinska pozicija, ki jo NSi v tem smislu namerava še okrepiti, je po besedah Tonina "socialno tržno gospodarstvo". To v osnovi pomeni, da je treba najprej ustvarjati in šele nato tisto kar je ustvarjeno, tudi deliti, pri čemer se ne pozabi na socialno najšibkejše.

Drugo pozicioniranje NSi v sredino pa je glede na dva pogleda na svet: nacionalističen na eni strani in globalističen na drugi.

Matej Tonin: "Glede pozicioniranja v sredino sledimo zgolj našim partnerskim strankam v Evropi. Povsod po Evropi so sredinska stranka - med sredini med socialisti in liberalci. V tem duhu se bo razvijala Nova Slovenija."


Spremembe temeljnega programa stranke tako pripravljajo štiri delovne skupine. Pri tem pa ne pozabljajo na lokalne odbore, saj je, kot pravi Tonin, njihova moč odvisna od močnih korenin. "Drevo, ki nima močnih korenin, lahko zelo hitro pade, lokalni odbori so naše korenine," je dejal ter napovedal, da bodo v drugi polovici leta začeli intenzivno z osveževanjem lokalnih odborov.

KOMENTAR: Uredništvo
Ta privlačna sredina
Institucionalno izpraznjena politična sredina v Sloveniji še naprej buri duhove. Kot vidimo, ponovno tudi pri Novi Sloveniji, ki vse manj potrpežljivo išče dodano vrednost, ki bi ji prinesla presežek nad tistimi sedmimi odstotki podpore, na katere se zdi prikovana. Krščanski demokrati so očitno (za zdaj?) obupali, da bi v igri na dolgi rok pod svoje okrilje vrnili del jedra konservativnejših volivcev, ki so pred dobrim desetletjem od NSi prebegnili k SDS-u in tam ostajajo do danes. Zato se raje ponovno ozirajo po zmernejših sredinskih volivcih, ki jih je SDS v omenjenem obdobju s svojim zasukom v desno prepustila v nemar političnim konkurentom - in sedaj kot nekakšni nomadi krožijo od Viranta, Jankovića, Bratuškove, pa do Cerarja in na koncu Šarca. Ali pa razočarani ostajajo doma. Poznavši strukturo članstva in jedrnih volivcev se "pozicioniranje v sredino" pri NSi še vedno zdi bolj obetaven tržni koncept kot kaj vsebinsko globljega. Nekakšna dodatna korekcija pri rebrandingu stranke, da bi jo brez predsodkov obkrožili tudi volivci, ki se z njenim gospodarskim in še kakšnim programom sicer strinjajo, a se jim roka zatrese zaradi strankinih konservativnih vrednotnih stališč glede splava in podobno. A na prvi pogled privlačna in legitimna politična ideja lahko predstavlja tudi dvorezen meč. Svoje jedrne, konservativne vrednote sicer na videz lahko potisnejo v drugi ali tretji plan. A v trenutku, ko bo stranka za leve ideološke ali materialne centre moči postala (pre)močna, so lahko prepričani, da jim bodo preko medijev servirana ravno ta vprašanja. Navsezadnje se je nekaj podobnega zgodilo tudi pred zadnjimi državnozborskimi volitvami. Če bodo takrat na svojih jedrnih vrednotah trdno stali, jih bodo na ljudske predsodke do njih ponovno (u)lovili. Če pa jih bodo zamolčali, zatajili, pa jim to znajo zameriti jedrni volivci. Čeprav je zanimivo, da nekateri najbolj krščansko-tradicionalistični volivci denimo ne zamerijo liberalnega odnosa stranke SDS do splava. A ta izjema je za NSi lahko slaba tolažba. Kolikor je torej politična igra "pozicioniranja v sredino" v danih okoliščinah razumljiva in do neke mere tudi obetavna, je hkrati za stranko s koreninami v krščanski demokraciji lahko tudi tvegana. Prav pri uravnavanju tveganja glede na potencialne koristi pa se bo v prihodnje izkazala resnična politična spretnost aktualnega vodstva Nove Slovenije. Krokodili namreč nanje prežijo tako na levi kot na desni strani te hudourniške brvi. Morebitni zdrs ali celo padec pa bi za gradnjo sodobne, v prihodnost zazrte krščanske demokracije v Sloveniji lahko imel usodne posledice.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30