NSi bi zniževala davke in razliko dala delavcem, leva koalicija in Združena levica proti

Uredništvo
2

Minuli teden se je mimo oči medijev in javnosti neopazno izmuznilo parlamentarno glasovanje, pozitiven razplet katerega bi se v žepu neposredno poznal vsakemu delovno aktivnemu Slovencu.

A poslanci so s 54 glasovi proti 27 zavrnili novelo Zakona o prispevkih za socialno varnost, s katero je NSi želela tistim z najnižjimi plačami zagotoviti približno 50 evrov večji NETO mesečni prihodek brez dodatne obremenitve gospodarstva.

Parlamentarna večina je zakon zavrnila, ker se boji finančnih posledic za zdravstveno in socialno blagajno.

Trije predlagani ukrepi – t.i. socialni copatek, razvojna kapica in nižja obdavčitev božičnice so sicer del širšega sklopa prizadevanj NSi za nižje davke v naši državi.

Socialni copatek in razvojna kapica bi pomenila zgornjo in spodnjo mejo prihodkov iz dela (plače), pod oziroma nad katero se prispevki ne plačujejo, NETO razlika pa ostane delavcu. S tem bi tako popravili dohodek najslabše plačanim državljanom, obenem pa razbremenili v svetovnem merilu nadpovprečno obdavčen visoko izobražen kader s plačami nad štirikratno vrednostjo minimalne plače.

Obdavčitev božičnice bi izenačili z obdavčitvijo regresa. Za slednjega se namreč sedaj plača “le” dohodnina, pri božičnici pa si država ob tej vzame še delež za socialno in zdravstveno blagajno. Samo s tem ukrepom bi ljudem za potrošnjo ostalo 40 milijonov več denarja.

Predlog NSi je podprla tudi SDS.

Državna sekretarka na finančnem ministrstvu Irena Vraničar je v razpravi svarila, da bi tak ukrep pomenil za približno 615 do 620 milijonov evrov manj denarja v pokojninski blagajni in 330 milijonov evrov manj v zdravstveni ob zgolj za 145 milijonov večjih proračunskih prihodkih iz pozitivnih učinkov, kot so davki iz večje potrošnje ipd.

V NSi nasprotno pravijo, da bi bila razlika zaradi pozitivnih učinkov takšnega ukrepa za gospodarsko rast in delovna mesta na koncu za 487 milijonov nižja, kot so izračunali na ministrstvu za finance.

Združena levica: zakon je v interesu finančnega in zavarovalniškega kapitala

V Združeni levici menijo, da predlagana novela zakona ni v interesu ljudi, ampak v interesu finančnega, zlasti zavarovalniškega kapitala, da se sedanji sistem zamenja s komercialnim zdravstvenim zavarovanjem. Tega pa si po njihovem lahko najtežje privoščijo prav skupine, ki jih naj bi zastopala NSi – prebivalce podeželja, starejše samske ženske iz ruralnih okolij ter družine z veliko otroci.

“To so skupine, ki si najtežje privoščijo komercialna socialna zavarovanja, čeprav po drugi stani potrebujejo največ zdravstvenih in socialnih storitve. To je resnica NSi-jevega »socialno-tržnega modela«,” pišejo v ZL.

Spopad konceptov
Zgornje glasovanje je potrebno razumeti v širšem kontekstu dveh nasprotujočih si razvojnih konceptov Slovenije.

Leve vlade, skupaj z dobršnim delom civilnodružbenih struktur, sindikatov, upravljalcev državnega premoženja idr. v Sloveniji že leta prakticirajo sistem razbohotene države s pristojnostmi na mnogo področjih, ki se monopolno ukvarja z marsičem: z upravljanjem gospodarstva, šolstva, zdravstva, regulacijo vseh sfer družbenega življenja.

Za to potrebuje veliko denarja, ki ga od ljudi pobere z davki in nato prerazporeja po lastnih idejah. V teoriji država izhaja iz stališča, da z denarjem sama bolje gospodari, kot bi ljudje sami, v praksi pa ta denar prerazporeja po svojih prepričanjih, ponavadi interesnim skupinam, lobijem in posameznikom, katerim je nazorsko ali kako drugače blizu. Veliko ga gre tudi za pokrivanje finančnih katastrof v slabo vodenih državnih bankah in podjetjih.

To je koncept, zaradi katerega je ugledna revija Forbes Slovenijo pred leti označila za najbolj socialistično državo v Evropi.

Alternativni koncept, za katerega se v našem prostoru trenutno najbolj odločno zavzema stranka NSi, pa predvideva vitko državo, ki se ne vtika v vse pore družbenega življenja, ampak skrbi za zagotavljanje najboljših pogojev za zasebno iniciativo v družbi.

Ta koncept predvideva nizke davke, saj izhaja iz prepričanja, da je posameznik boljši gospodar svojega denarja, kot da to zanj počne država.

Zastavljen je tako, da vzpodbuja delo, podjetniško iniciativo, inovativnost in ustvarjalnost, kar tudi ustrezno finančno nagrajuje.  Sistem ne temelji na državnih monopolih v gospodarstvu, šolstvu, zdravstvu … ampak na zdravi konkurenci, ki preko zasebne pobude državljanom zagotavlja lasten, samostojen izbor družbenih storitev, za katere se odločajo glede na osebne prioritete.

Tak sistem je manj solidaren predvsem do delovno pasivnejših in karierno (pod)povprečnih ljudi, saj ne deluje po uravnilovki, ampak nagrajuje napredek in uspeh. Pomembno pa je, da vseeno ne pozabi na tiste manj uspešne, ki se iz objektivnih razlogov znajdejo v materialni ali kakšni drugi stiski.

Za spoznanje, kateri koncept v praksi prinaša večji napredek in razvoj, je dovolj pogled na mednarodne lestvice razvitosti držav. Vsakokratna odločitev slovenskih volivcev za “socialistični model” je sicer legitimna, a skupaj z njo se bo potrebno sprijazniti z dejstvom, da se bo Slovenija slej kot prej znašla na repu razvitosti držav Evropske unije.

Zanimivo je, da Slovenci vztrajamo pri tem modelu, četudi ugotavljamo, da standard pada ter da iz leta v leto več ljudi živi pod pragom revščine. Sindikatom so pri tem pomembnejši visoki davčni prihodki države, kot pa dobrobit delavcev v višjih plačah in nižjih davkih. Če že, bi stroške vedno in povsod naprtili gospodarstvu.  

2 KOMENTARJI

  1. Za podpreti je zdravo solidarnost, ki ne podpira tistih struktur, ki s svojo špekulantsko naravnanostjo s pridom izkoriščajo ugodnosti na različnih področjih, družbni sami nmalo doprinesejo in istočasno s svojim ravnanjem povzročajo, da mnogokrat tiste strukture, ki bi bile upravičene do različnih finančnih, državnih, zaposlitvenih, moralnih …., spodbud ( in to zaradi – znanja, podjetnosti, ustvarjalnosti, zagnanosti, poštenosti, pravičnosti, krativnosti in drugih razvojno željenih lastnosti), enostavno ne dobijo možnosti, pa čeprav so ravno to tiste strukture, ki zaslužijo največ pozornosti in spodbud, ker od njih je pričakovati, da s svojo naravnanostjo lahko največ prispevajo k razvoju in posledično tudi blaginji družbe.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime