Novoletno srečanje treh Slovenij v Tinjah: katoliški izobraženci razmišljajo o Sloveniji v preteklosti, sedanjosti in prihodnosti

V Tinjah na avstrijskem Koroškem so danes pripravili tradicionalno novoletno srečanje treh Slovenij, ki se ga udeležujejo izobraženci iz matične države, zamejstva in zdomstva. Dogodek že leta organizirata Katoliški dom prosvete v Tinjah SODALITAS ter Katoliška akcija in Združenje katoliških izobražencev v Celovcu. Zaradi epidemioloških razmer je srečanje tudi letos potekalo virtualno.

Organizatorji so letos kot osrednjo temo srečanja izpostavili razmišljanje o Sloveniji v preteklosti, sedanjosti in prihodnosti.

Svoja razmišljanja so na dogodku med drugimi delili ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch, koroški umetnik mag. Karl Vouk, ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik in sestra Anja Kastelic.

Razmišljati o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti

Prireditelji so poslušalce na srečanje povabili z besedami, da je vsak človek razpet med jutrom in večerom svojih življenjskih dni. Na naši življenjski poti pa nas velikokrat čakajo nepredvidljive preizkušnje, “ki jih pa moramo mojstriti ali sami s svojim preudarnim razumom ali tudi s pomočjo življenjskih sopotnikov.

Podobno velja za izkušnje naroda, ko se marsikateri sen uresničuje v krčih ugibanja, iskanja, načrtovanja in stremljenja, a tudi nasprotovanja. Vsak trenutek in vsak korak je zaznamovan z upanjem in vizijami za prihodnost, ki naj bi se odlikovala po vsestranskem boljšem jutri.
Slovenski sedaj je zaznamovan z razveseljivim dogodkom; s 30-letnico samostojne Slovenije, ki je tudi članica Evropske unije. Biti subjekt, ki sooblikuje lice in podobo Evrope, je eno; drugo pa je, da bo Slovenija izoblikovala med svojimi državljani in med rojaki po svetu širšo zavest o pripadnosti slovanskim narodom in o presežnosti EVROPSKE UNIJE, ki bo uresničena šele takrat, ko bo povezovala zahodno in vzhodno Evropo v celino, ki si vzajemno prizadeva za svojo zgodovinsko in sedanjo soodgovornost v globaliziranem svetu.”

Pomen naše identitete in gospodarske samostojnosti

Osrednji del predavanja ministrice Helene Jaklitsch se je dotikal zlasti zgodovinskega iskanja slovenske identitete. Ta, kot je poudarila, nikakor ni bila samoumevna. In kot člani maloštevilnega naroda moramo o tem še toliko bolj razmišljati.

Po plodovitem 19. stoletju je prišel tudi čas, ko se o samostojni Sloveniji ni smelo razmišljati. Tako so bili Slovenci po prvi svetovni vojni na Primorskem deležni sistematičnega raznarodovanja, pregoni Slovencev pa so se dogajali tudi na avstrijskem Koroškem. Neugodno obdobje za slovensko samostojnost pa je bilo tudi po drugi svetovni vojni, ko se je o tem lahko razmišljalo le izven naše domovine.

Sedaj Slovenci imamo svojo državo. Ta pa mora po besedah ministrice ustrezno skrbeti za slovenski jezik, ki je “srčika naše identitete”, saj, kot poudarja, če ga ne bomo uporabljali mi, ga tudi nihče drug ne bo.

Ob tem pa sporoča tudi, da bomo s skrbjo za samostojno državo skrbeli tudi za njeno gospodarsko samostojnost.

Za ugled države velikost ni pomembna

Predavanju ministrice je kasneje sledila smela pripomba enega od politično najvidnejših predstavnikov koroških slovencev dr. Valentina Inzka, ki je poudaril, da se Slovenci preveč obremenjujemo s svojo identiteto.

Na svetu namreč obstaja veliko manjših narodov, kot so Slovenci. Toda za razliko od nas se na primer Luksemburžani ne obremenjujejo s svojo majhnostjo. Prav tako se moramo tudi Slovenci ukvarjati s tem, da bomo po svetu prepoznani ne s svojo majhnostjo, ampak s svojo kvaliteto.

Ob tem je Inzko izpostavil tudi, da največjega ugleda v mednarodni skupnosti nimajo največje, ampak manjše države, kot je na primer Finska. Te pa so si moč in ugled pridobile predvsem s tem, da veliko denarja, okrog 3 % BDP, namenjajo za razvoj, kar bi močno koristilo tudi Sloveniji.

Zamolčano preganjanje Slovencev na Koroškem

Na naslednjem predavanju smo lahko prisluhnili razmišljanju koroškega umetnika mag. Karla Vouka, ki je spregovoril o v Sloveniji precej slabo poznanem preganjanju Slovencev na Koroškem pred drugo svetovno vojno.

Temu je sledilo predavanje ljubljanskega pomožnega škofa dr. Antona Jamnika. Ta se je kot mednarodno uveljavljen profesor ozrl daleč čez slovenske meje, vse do Macaa, Seula in Pekinga, kjer tudi pogosto predava.

Težava evropskih korenin

Po njegovem mnenju namreč razumevanje sveta nikakor ni mogoče brez poznavanja svoje identitete. Ravno tako, kot je Slovence zgradil germanski red, romanska melodičnost in slovanska čustvenost, je tudi Evropo zgradila dediščina Rima, Aten in Jeruzalema. Zato je Evropa, zlasti po zaslugi krščanstva “domovina takšne religije in morale, kjer je človek v ospredju kot svobodno enkratno bitje, bitje dostojanstva ter nosilec pravic in svoboščin. To pa je še posebej pomembno takrat, ko se Evropa povezuje zglobalnim svetom.” In tako danes s svojo razsvetljensko kulturo prehaja v kontekst nekega drugega sveta.

Po mnenju Jamnika bo sicer Evropa v globalnem svetu resen sogovornik le, če bomo ponosni na to, kar imamo. Kot je opazil sam, svojo dediščino daoizma in konfucionizma neguje tudi Kitajska.

V nadaljevanju srečanja se je na škofove besede v svojem predavanju navezala tudi Anja Kastelic, posvečena sestra v Bratstvu Veselje evangelija (Fraternitá Evangelii Gaudium). Ta je izpostavila, da se kristjani preveč trudimo za to, da ne bi motili nikogar. Toda Cerkev se mora po njenem mnenju prav v tem času, ki ga zaznamujejo spremembe, še bolj truditi, saj je to tudi čas milosti.

Kot navaja Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu, “ugledni gostje govorijo o aktualnih temah družbenega dogajanja, odstirajo svoje poglede in dajejo priložnost in možnost za kvaliteten razmislek”, in tudi tokrat so razprave ponudile tehtne temelje za negovanje tako narodne identitete kot evropske zavesti, na katerih naj narod z upoštevanjem preteklosti v sedanjosti gradi svojo prihodnost.

2 komentarja

  1. V – ZGODOVINO in korenine NARODA, se še najbolj poglabljajo Katoliški IZOBRAŽENCI, tako na Koroškem, kot v Italiji in v Sloveniji.

    Kako zmotno misli naša Levica, da se je življenje začelo – od 2.s. vojne dalje.

    Veliko izobraženih mož in NARODNIH BUDITELJEV, smo Slovenci imeli mnogo pred 2.s. vojno, pa je bilo to za časa obeh Jugoslavij zamolčano.

    Lepo je to razložil spoštovani škof Jamnik, ko je poudaril, da smo Slovenci črpali iz Grške in Rimske kulture, ter obsorbirali tudi Germansko. Tisočletje smo bili zvesti KRŠČANSKI kulturi, na kateri je temeljila Evropa.

    Pokazalo se je, da je ta kultura najbolj napredna, zato sedaj druga ljudstva nasilno udirajo v Evropo, ker je tu, poleg kulture tudi gospodarsko stanje, boljše.

    Sedanja Evropa, pa preveč zanemarja KRŠČANSKO kulturo in narodno zavest, To bo našemu narodu še kako škodovalo.

    • Veste, vedno znova poudarjat “krscansko” kulturo je neproduktivno. Kultura nekega naroda je vecplastna, krscanskost je eden od parametrov. Ce bi hotel opisat avtohtonost slovenskega naroda, bi moral nasteti vrsto lastnosti kot so seveda jezik, vezanost na zemljo, obicaje, tudi religija bi vsekakor nasla svoje mesto, itd. Postavljat krscanskost na prvo mesto torej ni prav dobro, se posebej, ker to akusticno izkljucuje neverne (ceprav seveda tudi njihova kultura izhaja iz krscanske nravi).
      Narodna zavest je pa sploh nekaj, kar je tezko definirat dandanes. V prvem planu je bila to floskula, ki se je gojila pred kaksnimi vojnami, ko je bilo treba strniti vrste proti sovraznikom. Danes ni sovraznikov, vsaj ne na nacionalni bazi. Zavest je torej mehanizem, s katerim ne vemo tocno kaj poceti (mahanje z nacionalnimi zastavami je ostalo prakticno le na fuzbal tekmah).
      Veste, jaz sem tujec, sem pa vcasih zivel na teritoriju, ki je danes SLO. Moji potomci niso nikoli ziveli v SLO, ampak smo jih naucili slovenscine, ker je to del njihove nedozivete preteklosti, pa tudi zato, ker smo hoteli prepreciti nacionalno enobarvnost in ozkosrcnost. Ko pridejo v SLO na obisk so zelo veseli, da znajo jezik in poznajo kulturo. Moja vnukinja ima v soli sosolko, ki zna stiri jezike in to je vnukinjo tako fasciniralo, da je rekla: jaz bi tudi! In smo videli, da smo dobro storili.

Komentiraj