Novinarka v New York Timesu zapisala, zakaj je dobro biti mlada mama – in doživela pogrom

Tadeja Kreč
7
Zajem slike: spletna stran New York Times

Elisabeth Bruenig je prejšnji teden za New York Times napisala kolumno z naslovom Mati sem postala pri 25 in ni mi žal, da nisem čakala – in naletela na val kritik, češ, da želi med drugim ženske prisiliti, da bi imele otroke mlade, da bi opustile delo in ostale doma.

A zakaj je izkušnja starševstva s strani mlade mame, ki je hkrati analizirala, zakaj se mladi v ZDA vse kasneje ne odločajo za otroke, sploh nekaj spornega?

Izkušnja matere

Breuningova je za New York Times opisala, kako je biti 27-letna mama med mamami enako starih otrok kot je njena hči, ki pa so v poznih 30ih oz. zgodnjih 40ih. Opisala je svojo starševsko izkušnjo v okolju, kjer starši od države v primerjavi s podobno razvitimi državami uživajo razmeroma malo podpore. Predstavila je, kako je njeno življenje in življenje njenega moža spremenilo rojstvo otrok ter kako je prav preko tega, da je postala mati, postala tudi odrasla, porod pa ni pomenil konca njenega življenja, ampak tudi po njem še naprej živi izpolnjeno.

Zakaj si mladi družino ustvarijo vse kasneje?

Avtorica išče razloge za odlaganje rojstev med mlajšimi generacijami in poudarja, da se mladi pri ustvarjanju družine obotavljajo zaradi upravičenih skrbi glede denarja in stabilnosti, pa tudi kulturnih pomislekov. Analizirala je tudi vpliv izobrazbe, dohodka, rase, države izvora in geografije na rojevanje otrok in ugotavljala, da visoko izobraženi strokovnjaki, ki živijo v večjih urbanih središčih, navadno odložijo porod do poznih dvajsetih oz. zgodnjih tridesetih let.

Mladi pravijo, da se za to odločajo, ker želijo najprej zaslužiti več denarja zaradi (med drugim) visokih stroškov otroške oskrbe, študentskega dolga, med razlogi pa so še cene stanovanj, politična nestabilnost in strah pred spreminjajočim se podnebjem. V raziskavi The Timesa, ki jo navaja avtorica, so milenijci, ki še niso imeli otrok, med razlogi navajali še, da ne želijo žrtvovati prostega časa, da niso našli pravega partnerja ter da niso bili gotovi, da bi bili dobri starši.

Pozdravila državno podporo družinam

Pozdravila je ugodnosti za družine, ki jih podpira Bidnova administracija in zapisala, da bi prinesli izboljšanje razmer v ZDA, pa čeprav še zdaleč niso radodarni kot na primer tisti v Skandinaviji. Čeprav ameriško desnico skrbi demografski problem, pa bolj socialni družinski politiki tamkajšnji konservativci nasprotujejo.

Na Brueningovo so se nato na družabnih omrežjih vsule kritike, tudi zato, ker sta z možem katoličana. Kot problematično je bilo tako izpostavljeno, da sta z možem kljub visoki izobrazbi lahko nenačrtovano spočela otroka, kar da se zdi kot »brezmadežno spočetje«. Avtorica je na kritiko odgovorila in pojasnila, da brezmadežno spočetje ni enako kot deviško spočetje.

Pod vprašajem, ali sme takšna mnenja pisati za NYT

Izpostavljeno je bilo, da je kot ženska, ki je bila z istim moškim od 16 leta dalje, ni statistično reprezentativna za sodobno Ameriko, pod vprašaj pa je postavljeno, koliko kot taka predstavlja bralce The New York Timesa.

Da je bila noseča z moškim, ki ga je spoznala v srednji šoli, je bilo označeno kot največji »hudičev trik«. Očitki so šli tudi v smer, da se kot nekdo, ki poseduje dvosobno stanovanje v velikem mestu, res ne more pritoževati nad svojimi nizkimi dohodki.

Prav tako so avtorici očitali, da med vrsticami spodbuja materinstvo mladih žensk ter izraža svoje nasprotovanje splavu. Ta sicer v komentarju ni, niti posredno, nikoli omenjen, a avtorica, ki se ima za krščansko socialistko, svoja prepričanja jasno izraža tudi v drugih komentarjih. Tako je med drugim zapisala, da bi bilo z rojstvom naklonjeno socialno politiko splavov manj. Prav tako ji iz drugih zapisov očitajo tudi njeno podporo temu, da bi matere, ki si tega želijo, lahko ostale doma z otroki.

Dajmo mladim možnost, da se odločijo za materinstvo
Kulturni boj je v ZDA še agresivnejši kot v Evropi, pa čeprav so že razmere na stari celini ali pa v Sloveniji precej zaskrbljujoče. Negativni in jezni odzivi na zapis o lastni izkušnji starševstva odražajo težave dela družbe z odločitvijo za materinstvo, pobudami za spodbujanje svobodnejše odločitve za otroke in pričevanjem o tem, da z rojstvom otroka ni konec življenja.

Kljub temu je bilo trčenje ob indvidualizem, sebičnost, karierizem, pa tudi močne tendence po izključevanju ljudi s pro-družinskimi in krščanskimi pogledi iz osrednjih medijev na Zahodu precej grenka izkušnja. Manjko dialoga, pripravljenosti poslušanja drugačnega stališča in izkušnje in poskusi preprečevanja pluralizma družbi delajo škodo in jo delajo siromašnejšo za poglede, ki jih družba potrebuje.

Mladim namreč koristi, da preberejo, da življenja ni konec, če imaš otroke mlad. Da tega ne bodo (nujno) obžalovali, da so mnogi z otroki srečnejši in bolj izpopolnjeni. Prav je, da spodbujamo izobraževanje in imajo mladi možnost razvoja svojih potencialov. A do mladih je krivično in tudi realno škodljivo za družbo, če jim dajemo le signale, da je otrok pravzaprav tragedija, za katero je bolje, da se ti sploh ne »zgodi«, da morajo graditi predvsem kariero, medtem ko družina lahko počaka. Prav lahko se nam namreč zgodi, da bodo odrasli v nesrečne odrasle, ki bodo prepozno ugotovili, da so bili zavedeni in bodo škodo takrat poskušali popraviti s postopki umetne oploditve in obiski pri specialistih psihološke stroke.

Raje poskrbimo, da bodo naši mladi lahko prebrali raznolika mnenja, da se otrokom ne bodo odrekli zaradi nespodbudnih družbenih stališč in politik ter se bodo znali prav odločati.

7 KOMENTARJI

  1. Čestitke Ameriški NOVINARKI!
    Pokaže, da nima črednega nagona in ne piše le tega kar večinski mediji zahtevajo..

    Ko bi bilo več takih novinark tudi v EU, bi bila naša družba mnogo bolj NORMALNA.

  2. T.i. modernisti, LGTB, sledilci, influencerji,… in podobni sluge satana bodo izumrli. Pametni, ki se učijo iz 2000 zgodovine in upoštevajo Božje nauke bodo napredovali in bodo preživeli.

  3. “….se je usul plaz kritik….” Ubrisani so. Iz biološkega in psihološkega vidika je najbolje imeti otroke , ko si mlad. Takrat so še najboljši geni. Mati in očeta pripravi na odraslost, na prevzemanje odgovornosti in ne nazadnje takrat se ti še da ukvarjati se z otroki, ker imaš še mladostne energije.
    Kaj vse bomo še dočakali iz ameriške kulture? Bežimo pred njimi, kot pred hudičem!

  4. Veliko tega odziva izhaja iz mentalitete, da naj bi bilo ljudi na svetu preveč in je potrebno za blagodati varovanja Zemlje znižati prebivalstvo. Ta logika prostovoljnega odpovedovanja otrokom – in nato še t.i. signaliziranje ostalim, da je to potrebno – se je zelo razširila, predvsem v urbanih središčih modernega Zahoda. Kar je na nek način logično; prebivalstvo na zahodu je krepko urbanizirano (mislim, da 70% ljudi živi v mestih), razmišljanje je usmerjen k hedonizmu, za sekularnega človeka je varovanje narave nova religija. Glede tega verjetno ne bi bilo bistvene razlike med New York Timesom in npr. London Timesom ali der Spieglom. Problem je ker v globalno demografsko neravnovesje vstopa rastoča Afrika in še vedno rastoča Azija. Na Top Gear-u bi rekli: We didn’t get your memo…..

    • Rokc res je.
      Nekateri, ki so glasni pri VAROVANJU NARAVE, pa bi istočasno radi spreminjali SPOL pri ljudeh. Ne pustijo povedati, da je družina (mati, oče, otrok), ena najboljših oblik človeške družbe..

      Ali nismo tudi ljudje del NARAVE. Aktivisti LGBT in zagovorniki splava in spremebe spola, delujejo PROTI NARAVI in proti ČLOVEŠTVU.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime