Novinarka v New York Timesu zapisala, zakaj je dobro biti mlada mama - in doživela pogrom
POSLUŠAJ ČLANEK
Elisabeth Bruenig je prejšnji teden za New York Times napisala kolumno z naslovom Mati sem postala pri 25 in ni mi žal, da nisem čakala – in naletela na val kritik, češ, da želi med drugim ženske prisiliti, da bi imele otroke mlade, da bi opustile delo in ostale doma.
A zakaj je izkušnja starševstva s strani mlade mame, ki je hkrati analizirala, zakaj se mladi v ZDA vse kasneje ne odločajo za otroke, sploh nekaj spornega?
Breuningova je za New York Times opisala, kako je biti 27-letna mama med mamami enako starih otrok kot je njena hči, ki pa so v poznih 30ih oz. zgodnjih 40ih. Opisala je svojo starševsko izkušnjo v okolju, kjer starši od države v primerjavi s podobno razvitimi državami uživajo razmeroma malo podpore. Predstavila je, kako je njeno življenje in življenje njenega moža spremenilo rojstvo otrok ter kako je prav preko tega, da je postala mati, postala tudi odrasla, porod pa ni pomenil konca njenega življenja, ampak tudi po njem še naprej živi izpolnjeno.
Avtorica išče razloge za odlaganje rojstev med mlajšimi generacijami in poudarja, da se mladi pri ustvarjanju družine obotavljajo zaradi upravičenih skrbi glede denarja in stabilnosti, pa tudi kulturnih pomislekov. Analizirala je tudi vpliv izobrazbe, dohodka, rase, države izvora in geografije na rojevanje otrok in ugotavljala, da visoko izobraženi strokovnjaki, ki živijo v večjih urbanih središčih, navadno odložijo porod do poznih dvajsetih oz. zgodnjih tridesetih let.
Mladi pravijo, da se za to odločajo, ker želijo najprej zaslužiti več denarja zaradi (med drugim) visokih stroškov otroške oskrbe, študentskega dolga, med razlogi pa so še cene stanovanj, politična nestabilnost in strah pred spreminjajočim se podnebjem. V raziskavi The Timesa, ki jo navaja avtorica, so milenijci, ki še niso imeli otrok, med razlogi navajali še, da ne želijo žrtvovati prostega časa, da niso našli pravega partnerja ter da niso bili gotovi, da bi bili dobri starši.
Pozdravila je ugodnosti za družine, ki jih podpira Bidnova administracija in zapisala, da bi prinesli izboljšanje razmer v ZDA, pa čeprav še zdaleč niso radodarni kot na primer tisti v Skandinaviji. Čeprav ameriško desnico skrbi demografski problem, pa bolj socialni družinski politiki tamkajšnji konservativci nasprotujejo.
Na Brueningovo so se nato na družabnih omrežjih vsule kritike, tudi zato, ker sta z možem katoličana. Kot problematično je bilo tako izpostavljeno, da sta z možem kljub visoki izobrazbi lahko nenačrtovano spočela otroka, kar da se zdi kot »brezmadežno spočetje«. Avtorica je na kritiko odgovorila in pojasnila, da brezmadežno spočetje ni enako kot deviško spočetje.
Izpostavljeno je bilo, da je kot ženska, ki je bila z istim moškim od 16 leta dalje, ni statistično reprezentativna za sodobno Ameriko, pod vprašaj pa je postavljeno, koliko kot taka predstavlja bralce The New York Timesa.
Da je bila noseča z moškim, ki ga je spoznala v srednji šoli, je bilo označeno kot največji »hudičev trik«. Očitki so šli tudi v smer, da se kot nekdo, ki poseduje dvosobno stanovanje v velikem mestu, res ne more pritoževati nad svojimi nizkimi dohodki.
https://twitter.com/ebruenig/status/1391590014543351810
Prav tako so avtorici očitali, da med vrsticami spodbuja materinstvo mladih žensk ter izraža svoje nasprotovanje splavu. Ta sicer v komentarju ni, niti posredno, nikoli omenjen, a avtorica, ki se ima za krščansko socialistko, svoja prepričanja jasno izraža tudi v drugih komentarjih. Tako je med drugim zapisala, da bi bilo z rojstvom naklonjeno socialno politiko splavov manj. Prav tako ji iz drugih zapisov očitajo tudi njeno podporo temu, da bi matere, ki si tega želijo, lahko ostale doma z otroki.
https://twitter.com/kellyvhalen/status/1391558921672957955
A zakaj je izkušnja starševstva s strani mlade mame, ki je hkrati analizirala, zakaj se mladi v ZDA vse kasneje ne odločajo za otroke, sploh nekaj spornega?
Izkušnja matere
Breuningova je za New York Times opisala, kako je biti 27-letna mama med mamami enako starih otrok kot je njena hči, ki pa so v poznih 30ih oz. zgodnjih 40ih. Opisala je svojo starševsko izkušnjo v okolju, kjer starši od države v primerjavi s podobno razvitimi državami uživajo razmeroma malo podpore. Predstavila je, kako je njeno življenje in življenje njenega moža spremenilo rojstvo otrok ter kako je prav preko tega, da je postala mati, postala tudi odrasla, porod pa ni pomenil konca njenega življenja, ampak tudi po njem še naprej živi izpolnjeno.
Zakaj si mladi družino ustvarijo vse kasneje?
Avtorica išče razloge za odlaganje rojstev med mlajšimi generacijami in poudarja, da se mladi pri ustvarjanju družine obotavljajo zaradi upravičenih skrbi glede denarja in stabilnosti, pa tudi kulturnih pomislekov. Analizirala je tudi vpliv izobrazbe, dohodka, rase, države izvora in geografije na rojevanje otrok in ugotavljala, da visoko izobraženi strokovnjaki, ki živijo v večjih urbanih središčih, navadno odložijo porod do poznih dvajsetih oz. zgodnjih tridesetih let.
Mladi pravijo, da se za to odločajo, ker želijo najprej zaslužiti več denarja zaradi (med drugim) visokih stroškov otroške oskrbe, študentskega dolga, med razlogi pa so še cene stanovanj, politična nestabilnost in strah pred spreminjajočim se podnebjem. V raziskavi The Timesa, ki jo navaja avtorica, so milenijci, ki še niso imeli otrok, med razlogi navajali še, da ne želijo žrtvovati prostega časa, da niso našli pravega partnerja ter da niso bili gotovi, da bi bili dobri starši.
Pozdravila državno podporo družinam
Pozdravila je ugodnosti za družine, ki jih podpira Bidnova administracija in zapisala, da bi prinesli izboljšanje razmer v ZDA, pa čeprav še zdaleč niso radodarni kot na primer tisti v Skandinaviji. Čeprav ameriško desnico skrbi demografski problem, pa bolj socialni družinski politiki tamkajšnji konservativci nasprotujejo.
Na Brueningovo so se nato na družabnih omrežjih vsule kritike, tudi zato, ker sta z možem katoličana. Kot problematično je bilo tako izpostavljeno, da sta z možem kljub visoki izobrazbi lahko nenačrtovano spočela otroka, kar da se zdi kot »brezmadežno spočetje«. Avtorica je na kritiko odgovorila in pojasnila, da brezmadežno spočetje ni enako kot deviško spočetje.
Pod vprašajem, ali sme takšna mnenja pisati za NYT
Izpostavljeno je bilo, da je kot ženska, ki je bila z istim moškim od 16 leta dalje, ni statistično reprezentativna za sodobno Ameriko, pod vprašaj pa je postavljeno, koliko kot taka predstavlja bralce The New York Timesa.
Da je bila noseča z moškim, ki ga je spoznala v srednji šoli, je bilo označeno kot največji »hudičev trik«. Očitki so šli tudi v smer, da se kot nekdo, ki poseduje dvosobno stanovanje v velikem mestu, res ne more pritoževati nad svojimi nizkimi dohodki.
https://twitter.com/ebruenig/status/1391590014543351810
Prav tako so avtorici očitali, da med vrsticami spodbuja materinstvo mladih žensk ter izraža svoje nasprotovanje splavu. Ta sicer v komentarju ni, niti posredno, nikoli omenjen, a avtorica, ki se ima za krščansko socialistko, svoja prepričanja jasno izraža tudi v drugih komentarjih. Tako je med drugim zapisala, da bi bilo z rojstvom naklonjeno socialno politiko splavov manj. Prav tako ji iz drugih zapisov očitajo tudi njeno podporo temu, da bi matere, ki si tega želijo, lahko ostale doma z otroki.
https://twitter.com/kellyvhalen/status/1391558921672957955
Povezani članki
Zadnje objave
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Golob zavrnil ponudbo evropskih naprednjakov, da postane njihov spitzenkandidat
18. 3. 2024 ob 6:31
Lažnivi svet »sončnega kralja« Roberta Goloba
17. 3. 2024 ob 16:30
Politični razkol
17. 3. 2024 ob 9:30
Ekskluzivno za naročnike
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Domovina 139: Laži socialista Goloba
13. 3. 2024 ob 9:00
Franc Bole: »oče urednik«, pionir in velikan katoliške medijske scene
11. 3. 2024 ob 16:11
Prihajajoči dogodki
MAR
19
Predstavitev knjige o Virgilu Ščeku
11:00 - 12:00
MAR
19
Slovesne večernice
18:00 - 19:00
MAR
19
MAR
20
Video objave
Odmev tedna: Mučeniki, cvetje in komunikacija
15. 3. 2024 ob 20:37
Odmev tedna: "svobodni" odhodi in pripravljenost strank na evropske volitve
8. 3. 2024 ob 22:07
Vroča tema: RTVS je prevzela trda levica
6. 3. 2024 ob 20:31
7 komentarjev
Jože Kržič
No, hvalabogu, da se med že med močno zblojenimi Američani najde še kakšno pametno bitje.
Rajko Podgoršek
Veliko tega odziva izhaja iz mentalitete, da naj bi bilo ljudi na svetu preveč in je potrebno za blagodati varovanja Zemlje znižati prebivalstvo. Ta logika prostovoljnega odpovedovanja otrokom - in nato še t.i. signaliziranje ostalim, da je to potrebno - se je zelo razširila, predvsem v urbanih središčih modernega Zahoda. Kar je na nek način logično; prebivalstvo na zahodu je krepko urbanizirano (mislim, da 70% ljudi živi v mestih), razmišljanje je usmerjen k hedonizmu, za sekularnega človeka je varovanje narave nova religija. Glede tega verjetno ne bi bilo bistvene razlike med New York Timesom in npr. London Timesom ali der Spieglom. Problem je ker v globalno demografsko neravnovesje vstopa rastoča Afrika in še vedno rastoča Azija. Na Top Gear-u bi rekli: We didn't get your memo.....
Kraševka
Rokc res je. Nekateri, ki so glasni pri VAROVANJU NARAVE, pa bi istočasno radi spreminjali SPOL pri ljudeh. Ne pustijo povedati, da je družina (mati, oče, otrok), ena najboljših oblik človeške družbe.. Ali nismo tudi ljudje del NARAVE. Aktivisti LGBT in zagovorniki splava in spremebe spola, delujejo PROTI NARAVI in proti ČLOVEŠTVU.
Friderik
"....se je usul plaz kritik...." Ubrisani so. Iz biološkega in psihološkega vidika je najbolje imeti otroke , ko si mlad. Takrat so še najboljši geni. Mati in očeta pripravi na odraslost, na prevzemanje odgovornosti in ne nazadnje takrat se ti še da ukvarjati se z otroki, ker imaš še mladostne energije.
Kaj vse bomo še dočakali iz ameriške kulture? Bežimo pred njimi, kot pred hudičem!
ales
T.i. modernisti, LGTB, sledilci, influencerji,... in podobni sluge satana bodo izumrli. Pametni, ki se učijo iz 2000 zgodovine in upoštevajo Božje nauke bodo napredovali in bodo preživeli.
Kraševka
To je res.
Kraševka
Čestitke Ameriški NOVINARKI!
Pokaže, da nima črednega nagona in ne piše le tega kar večinski mediji zahtevajo..
Ko bi bilo več takih novinark tudi v EU, bi bila naša družba mnogo bolj NORMALNA.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.