Novinarji o ozadjih primerov “Thompson”, “Dežman” in Janševih pritiskih na Reporter

Uredništvo
20
Foto: Milan Skledar /S-tv

Medijska svoboda v Sloveniji pada in je celo na nižji ravni kot leta 1989, je skorajda konsenz med uglednimi novinarji, udeleženci ponedeljkove okrogle mize v državnem svetu o omejevanju medijske svobode in pritiskih.

S pritiski, s katerimi se srečujejo pri svojem delu, in njihovimi ozadji, so odkrito spregovorili nekdanji urednik Dela Peter Jančič, televizijca Jože Možina in Igor Pirkovič ter novinar tednika Reporter Nenad Glücks.

Okroglo mizo je moderiral zgodovinar in publicist, nekdanji predsednik Združenja novinarjev in publicistov (ZNP) ter tudi komentator Domovine, Tino Mamić. Povabili so tudi predsednico Društva novinarjev Slovenije Petro Lesjak Tušek, a je zadnji trenutek udeležbo odpovedala.  

Uvodno besedo sta v hramu demokracije imela gostitelj, predsednik državnega sveta Alojz Kovšca, in predsednik ZNP, dr. Matevž Tomšič.

Slednji je poudaril, da je stanje v slovenskem medijskem prostoru skoraj 30 let po prehodu v demokracijo zelo problematično in da so razne lestvice glede medijske svobode (ki Slovenijo uvrščajo krog 35. mesta na svetu) glede na realno stanje pretirano ugodne. “Tudi pritiskov na slovenske novinarje zadnje čase ni manj, temveč kvečjemu več,” poudarja Tomšič.

Pritiski so sicer različnih vrst. Eni so individualni pritiski konkretnih ljudi na konkretne novinarje in medije. Še bolj problematični pa se Tomšiču zdijo sistemski pritiski. Denimo težnje po omejevanju medijske svobode in svobode izražanja v imenu boja proti sovražnemu govoru, v imenu zviševanja kulture dialoga. Kot pravi Tomšič, gre za visoko leteče krilatice, ki bolj ali manj služijo temu, da bi nek govor/informacije, ki so za nekoga neprijetne, izločile iz javnega prostora, češ da širijo sovraštvo, nestrpnost in podobno. S temi neoprijemljivimi termini se zelo lahko manipulira, slišimo, obenem pa se jih preko zakona o medijih skuša vnesti v zakonodajo.

Tomšič še poudarja, da za takšno stanje velik del odgovornosti nosijo tudi sami mediji in novinarji, ki se pustijo spolitizirati/instrumentalizirati ali celo vneto sodelujejo pri uveljavljanju nekih partikularnih političnih in drugih interesov. Pri tem delujejo v eklatantnem nasprotju s svojim poslanstvom.

Kot poudarja predsednik ZNP, si morajo medijsko in novinarsko svobodo ter avtonomijo profesionalnega dela si mediji in novinarji pridobiti sami.

Da se novinarji na dnevni bazi soočajo s samocenzuro in cenzuro je izpostavil tudi koordinator okrogle mize Tino Mamić. Po njegovi oceni je medijska svoboda na nižji stopnji kot leta 1989 in informacije preko državnih medijev veliko težje pridejo v javnost kot so pred tridesetimi leti.

“Okostenela struktura starih medijev tu pomeni neko nazadovanje. Če smo v demokraciji napredovali od 1989 naprej, je v zadnjih letih svoboda govora padla,” pravi Mamić.

Peter Jančič: problematična predvsem zlizanost medijev s politiki

Peter Jančič (foto: Milan Skledar /S-tv)

Nekdanji novinar Večera, urednik Dela in zdaj avtor Spletnega časopisa Peter Jančič kot velik problem vidi zlizanost medijev s politiki. Opozarja, da se v Sloveniji ne zdi nič neobičajnega, da glavni kandidati največjih političnih vladnih strank prihajajo iz medijev – iz največjih televizij, novinarji velikih medijev pa so za leve in liberalne stranke kandidirali tudi v preteklosti.

Po eni strani osrednji mediji, oziroma Društvo novinarjev (DNS) Slovenije ne branijo in zagovarjajo kolegov kot je Jani Božič, ki je v foto terminu v državnem zboru posnel SMS na telefonu kandidatke za predsednico vlade Alenke Bratušek in bil obsojen na pogojno zaporno kazen. Namesto da bi ga vzelo v bran, pa je njegovo ravnanje obsodilo tudi DNS.
Na drugi strani pa, ko gre za leve novianrje, ki po besedah Jančiča korenito bolj posegajo v osebne podatke – recimo pri zadevi prodaje Mercatorja, in jih zato preganja državno tožilstvo (tudi neupravičeno), jih odločno v bran vzame DNS kot medijski mainstream.

Takšne cehovske solidarnosti pa ni deležen denimo Bojan Požar, proti kateremu je sprožena serija tožb, zdaj pa je s strani tožilstva preganjan, ker je opozoril, da se na notranjem ministrstvu govori, da se je načelnica generalštaba SV Ermenčeva zdravila v bolnišnici na Polju. Pa čeprav gre za zadevo v velikem interesu javnosti, čemur pritrjuje zadnjih razvoj dogodkov, ko je na tnalu celo stolček obrambnega ministra Karla Erjavca.

Peter Jančič: “Če nihče ne bo zaščitil pravice javnosti do obveščenosti o pomembnem dogajanju, lahko medije zapremo. Zato je ta zlizanost nevarna in se morajo v Društvu novinarjev na levi zamisliti, saj je to problem od vseh. Saj se bo tudi kdaj oblast zamenjala in grozna slepota je, da ne znajo braniti sami sebe.”

Jože Možina “Nekatere malopridne novinarje in objave na RTV tiščijo v kot”

Jože Možina (foto: Milan Skledar /S-tv)

Svoje izkušnje glede pritiskov na njegovo delo je z zbranimi nato delil novinar TV Slovenija Jože Možina.

Kot pravi, so mainstream mediji in pravosodje rak rana slovenske družbe, zaradi katerih smo v obstoječi situaciji. “Ločim pritisk na medij, drugo pa je konkreten pritisk na novinarja. In tretja stvar na RTV Slovenija – pritisk lastnega medija na novinarja, ki dela program na tem mediju.” 

Sam je ob opravljanju svojega poklica deležen tudi ali predvsem slednjega. Tako je bilo že s filmom Zamolčani – moč preživetja, ki je najbolj gledan dokumentarni film v zgodovini RTV Slovenija. In to kljub temu (ali pa zaradi tega), da je bil najprej umaknjen zaradi posredovanja Zveze združenj borcev NOB pri vodstvu RTV-ja, kasneje pa na pritisk javnosti vrnjen.

Podoben odpor je bil pri dokumentarcu Pedro Opeka dober prijatelj, ko so po Možinovih besedah kampanjo proti dodelitvi nagrade Prešernovega sklada vodili prav iz njegove medijske hiše na čelu z novinarko Špelo Kožar.

Obenem Možina poudarja, da se vodstvo hiše v večini primerov pritiskov ali drugih ravnanj proti novinarju in njegovi integriteti, tem postavi jasno v bran, kar pa se v njegovih primerih ne dogaja. Ali pa ga celo napadajo, kot je bilo v primeru intervjuja z Jožetom Dežmanom.

Takrat je na nacionalno televizijo, kot že večkrat poprej, pritisnila Zveza združenj borcev za vrednote NOB. Njen predsednik Turnšek je celo zahteval, da se razmisli o ukinitvi oddaj Pričevalci. Direktor RTV-ja pa je namesto zaščite novinarja Turnšku v odgovoru celo svetoval, kako se naj konkretno pritoži. “Skrajno neugoden primer je, ko skuša vodstvo umetno ustvarjen pritisk ali škandal obrniti proti tebi,” pravi Možina.

A s tem pritiskov okrog razvpitega intervjuja z Jožetom Dežmanom še ni bilo konec. Ne da bi ustvarjalci oddaje vedeli, so na RTV Slovenija na pogovor sprejeli predsednika borcev Turnška, katerega se je udeležila tudi sama odgovorna urednica informativnega programa. V zaprtem krogu enega kolegija naj bi eden od vodstva nacionalke dejal, da je s Možinovo kariero po tem intervjuju konec. Vrh vsega pa je bilo po besedah Možine medijsko pokrivanje protesta proti oddaji v Kopru, ki ga je od glavnih medijev pokrivala samo nacionalna televizija. Pri tem so izpustili številne izrečene žaljivke, hujskaške parole in celo grožnje s smrtjo ter v prispevku prikrojili dejansko stanje. Novinarka, ki je delala reportažo, pa naj bi bila, zaradi še ene naključne kamere na dogodku, ujeta, kako “inštruira” Tita Turnška, da v kamero pove tisto, kar je sama v prispevku želela izpostaviti, oziroma “bi se od njega potrebovalo”.

“Ko sem skušal doseči popravek, sem dobil klofuto urednikov, ker tega niso hoteli urediti, nekateri moji kolegi so se obnašali skrajno grdo, nenavadno, videlo se je, da je tema zanje še bolj pomembna kot zame,” je situacijo opisal Možina.

Jože Možina: “V dveh letih so imeli pričevalci več kot polovico manj napovednikov kot popolnoma sorodna oddaja v istem terminu – Spomini, pa še to ob nemogočih urah. Nekatere malopridne novinarje in objave tiščijo v kot”

Igor Pirkovič: Thompsonu bi moral s pištolo pritisniti na čelo

Igor Pirkovič (foto: (foto: Milan Skledar /S-tv)

Še en novinar nacionalne TV hiše, Igor Pirkovič, je pojasnil ozadje njegov odstavitve z mesta urednika Tednika zaradi objave intervjuja s hrvaškim pevcem Markom Perkovićem Thompsonom.

Ob napovedanem koncertu v Mariboru so osrednji mediji o njem širili propagando kot o ustaškem pevcu, na koncertu katerega se pojavljajo ustaški pozdravi in nacistične parole. Slednje je Pirkovič želel preveriti pri pevcu samemu. “To je bil edini prispevek v Sloveniji, ki je prikazal Thompsonovo mnenje kako vidi obtožbe na svoj račun,” poudarja Pirkovič. A zaradi tega so na RTV odstavili njega.

“Če ne bi bil Thompson, bi lahko bil Novič, Fojkar, Aplenc ali kdo drug. Moja napaka je bila, da nisem s pištolo pritisnil na njegove sence in zahteval drugačnih odgovorov.”

Odgovori v intervjuju namreč niso bili takšni, kot so jih drugi pričakovali.

“Če se mašinerija odloči, da te zmelje, te zmelje. Stvar je bila nastavljena, potrebovali so neko pismo predsednika židovske skupnosti, ki s tem nima zveze, odreagirala je direktorica, sledila je komisija za informativni program, čez teden dni že svet RTV, podlago in konkretne ukrepe pa je vmes predlagala varuhinja pravic poslušalcev,” opisuje Pirkovič.

Pirkovič poudarja, da v vsem tem kolesju niso hoteli slišati njegove strani, niso mu omogočili besede. Zamolčali so tudi mnenja velikih avtoritet njemu v prid, kot sta dr. Ernest Petrič in ddr. Klemen Jaklič. “Bil sem izrazito osamljen, bila je huda gonja,” pravi. Intimno ga je sicer po njegovih besedah podprlo veliko kolegov, a javno zgolj peščica.

Igor Pirkovič: “Živimo v klimi, kjer si ljudje v nasprotju z mainstreamom ne upajo izraziti svojega mnenja. V normalni družbi bi ljudje izrazili svoje mnenje in ne bi imeli občutka, da bodo na različne načine šikanirani. Takrat ni bilo oportuno biti z menoj.”

Zdaj je naenkrat postal problem tretji program, kamor so ga “izgnali” in kjer pripravlja oddajo, kamor vabi tako nazorsko leve kot desne goste. Tit Turnšek je to označil za “poligon ene politične opcije,” kar po Pirkovičevih besedah kaže na to, da si levica kot takšnega predstavlja vse, kjer besedo dobi še kdorkoli drug izven kroga nazorske levice.

Pri tem Pirkovič poudarja, da za nič ne krivi urednikov. “Vem, kakšne pritiske doživljajo naši uredniki, ko kdo pokliče. Pa ne skličemo Sveta za nacionalno varnost.”

Zdaj pravi, da je najhujši problem samocenzura. “Ko se te loti to, potem je konec,” meni.  “Naša naloga je predstaviti mnenja iz vseh vidikov: to je poskus pluralnosti te medijske srenje, ki je v Sloveniji ni. Zakaj ne – ker je večina novinarjev levih.”

Nenad Glücks: Janša hoče monopolizirati prostor desno od sredine

Nenad Glücks (foto: Milan Skledar /S-tv)

Dolgoletni novinar najprej Maga in nato Reporterja, Nenad Glücks, pa je odkrito spregovoril še o eni vrsti pritiskov.

Kot desnosredinski tednik se namreč zadnje obdobje soočajo s popolnoma drugačnimi pritiski. “Kolegi so opisovali pritiski z leve scene, zanimivo pa je, da politični pritisk na medij lahko izvaja tisti, ki lahko vpliva na poslovanje medija, na njegove bralce,” opozarja Glücks in dodaja, da ne gre nujno za pritisk zgolj iz formalne oblasti, temveč tudi iz drugih virov.

“Za mnoge je nerazumljivo, da je Reporter kot desnosredinski tednik že več let kontinuirano politično napadan s strani stranke SDS pod vodstvom Janše in njegovih ljudi,” pravi novinar in dodaja: “Gre za to – Janša hoče monopolizirati prostor desno od sredine – vsi mediji, ki so desno od sredine in so kritični do njega, so problem, ker tisto, kar pišejo levi mediji, ni relevantno za volivce desnice. Če pa nekdo na desni piše neke kritične zadeve o SDS in predsedniku, je pa to večji problem, ker ima vpliv na volivce.”

Obenem pa je Janša s svojimi ljudmi ustanovil svoje medije. Po Glücksovih besedah je relativno vplivna vsaj Nova24TV. “Dejansko gre za strankarski medij, kjer ne promovirajo vrednot slovenske pomladi temveč vrednote g. Janše in SDS.”

Nato je naštel nekaj primerov, s katerimi se srečujejo ustvarjalci Reporterja. “Večkrat so že pozvali naše naročnike, naj odjavijo Reporter,” je dejal ter dodal, da je morda to kdaj počel Gregor Golobič, ki je imel rad medije pod kontrolo.

Decembra 2016 je tako Janša tvitnil, da se z vsako novo naročnino na Reporter debelila denarnica tajkuna Odlazka, ob drugih podobnih tvitih pa so bili nedavno tarča podmladka SDS, ki so neposredno pozvali:

“Prišli smo v last Medija24, ki je v lasti Odlazka in vse od takrat smo za Janšo in SDS piškotkarji, ki pišemo po njegovem naročilu,” stanje opisuje novinar.

Glucks je z zbranimi delil še izkušnjo urednika Silvestra Šurle, kateremu je po njegovih besedah Janša novembra 2017 v razgovoru na štiri oči zatrdil, da ima on človeka, ki mu nosi elektronska sporočila z Reporterja, da on ve, kaj se dogaja, da mu je prinesel cel kup elektronskih sporočil, ki jih on lahko prebere. “To so udbovske metode,” pravi Glucks in dodaja, da je pričakoval, da bo Janša to zanikal, pa vse do danes ni. “Čeprav sem seveda 100 % prepričan, da si moj urednik tega ni izmislil.”

Novinar Reporterja je med drugim izpostavil še en primer nezakonite prakse, ko so s strani Demokracije doživeli, da so objavljali oglase, v katerih so ljudi neposredno pozivali, naj odjavijo Reporter in se naročijo na Demokracijo. Slednje so, ker gre za nezakonito oglaševanje, prijavili na inšpekcijo, in od takrat tega niso več počeli.

Glucks poudarja, da je slovenski medijski prostor vsekakor preveč nagnjen v levo – za to so zgodovinski razlogi, večina novinarjev je svetovnonazorsko bolj na levi. To dejstvo je treba sprejeti, pravi. Večkrat pa je razmišljal, da če bi se pojavil kdo z velikimi količinami denarja ter bi želel zaposliti 200 novinarjev za desnosredinski medij, jih sploh ne bi mogel nabrati ali pa bi s tem imel velike težave.

Nenad Glücks: “Sem bil, sem ostal in bom na strani vrednost slvoenske pomladi; ne na strani Janše, ne na strani SDS ali kogarkoli drugega. To pomeni, če se bo katerakoli od teh strank ali politiki odmaknili od vrednot slovenske pomladi, se bom jaz umaknil od njih.
Zelo zanimivo okroglo mizo o omejevanju medijske svobode in pritiskih si lahko ogledate v videu na tej povezavi.
Podprite nas!

Na Domovini začenjamo z redno letno donacijsko akcijo, s katero vi, spoštovani bralci, po svoji presoji in močeh omogočate delovanje medija Domovina.

Vabimo vas, da nas podprete. Želimo ostati odvisni le od vas, spoštovani bralci, saj le tako lahko ohranimo novinarsko svobodo in ostanemo neodvisni od politike in kapitala.

Podprite nas tukaj:

20 KOMENTARJI

  1. Preden se še kaj oglasim, naj povem, da sem vsak dan, ko je izšel Reporter in prej še Mag, že navsezgodaj čakal pred trafiko, da sem si priboril svoj izvod tega tednika. Celo razne prispevke sem objavljal v tej takrat cenjeni reviji.

    Zdaj ga nič več ne kupujem in ne berem.

    Pa se nisem spremenil jaz, ampak Reporter pod novim lastnikom, – na slabše.

    Najbrž pri Reporterju sledijo reklu, tistemu se streže, ki ti kruha reže.

    Še mala bizarnost!

    Ko sem prebral to kolumno,sem skušal odpreti Reporterjev portal, pa se mi vsakokrat namesto omenjenega portala odpre portal Domovine.

  2. Tino Mamič je dobro vodil omizje eminentnih NOVINARJEV.

    Posebno dobra sta bila novinarja RTV, tako Možina, kot Pirkovič. Lahko jih zelo pohvalim, kajti iskreno sta povedala kaj so problemi te hiše in profesionalnih novinarjev.

    Nenad iz Reporterja, se je preveč osredotočil samo na Janšo. Seveda, časopis Reporter in Demokracija sta TEKMECA.
    Narobe pa je, da dva DESNA časopisa med seboj tekmujeta, oziroma se obtožujeta. To ni dobro. Levica se med seboj nikoli ne obmetava. To bi moral vedeti tudi Janša.

    Peter Jančič se je tudi dobro predstavil, kot profesionalni novinar, ki ga bolj zanima VSEBINA in ne medsebojno obtoževanje.

    Iz vsega povedanega smo lahko razumeli, da so mediji predvsem v rokah LEVICE. Na ŽALOST levica tudi popolnoma obvladuje RTV, ki oblikuje družbeno klimo. Vajeti RTV, pa večkrat potegnejo “strici iz ozadja”.

    Ima pa tudi RTV veliko dobrih novinarjev. Nekateri imajo močan hrbet in si upajo povedati kar mislijo, drugi pa iz strahu pač delajo po “nareku”.

  3. S spremembo lastnika, se je nedvomno sprmenila tudi uredniška politika Reporterja.
    Tako kot povsod v Sloveniji, je tudi v Reporterju Janez Janša postal vrag, ki uničuje vse, kar mu pride pod roke.
    Prav gotovo Janša ni idealen. Pred vsem kot politik ni diplomat. Še več ni hnavec.
    To pa je za politika dokaj saba lastnost.
    Če primerjamo dva najvplivnejša politika v Sloveniji, ki predstavljata tudi alternativo: Kučana in Janšo.
    Lahko rčemo: ali Kučan, ali Janša?
    Trenutno in praktično, večino samostojnosti na krepki podlagi je v Sloveniji Kučan.
    Kaj ima Slovenija s Kučanom?
    Je takšni biser, da mora Glueks klečeplaziti pred njim?
    Čisto preprosto: ali Kučan, ali Janša:
    To kar počne Repoter, je v prid Kučanu in škodi Janši.
    In če škodimo Janši, bo še dolgo na oblasti Kučan.
    Kaj je torej boljše: da Glueks prenese janševe zbadljivke, ali pa se pokorava kučanovim navodilom?
    Tukaj ne mislim za Glueksa, ampak za Slovenijo!

  4. Nenad, enostavno si vec dovolim kupovati (bili smo eni prvih narodnikov) tak Reporter! Igor Krsinar? Ali ima fante nalogo pod novim lastnikom razbijati desnico? Ne vem, vem pa, da NI domoljubi. Vsak njegov clanek zadnje case je poln sovrastva, poln markesa, poln kucanisticnosti. Edino, kar mi je “pomagalo “ pri umirjenju moje duse je, da sem ga skenslala kot FB prijatelja. Moji prijatelji so vredni zaupanja, predvsem pa me ne zanicujejo in mi ne zarinejo noza v hrbet. Kar veliko let, 70 jih imam, pa nisemrneoismena, se manj podkupljiva inis se manj butasta! Zaka) vam Kucan ploska? Zaradi Krsinarja, jaz mislim.

  5. Ukaz novinarjem “naših medijev”: “Naredite mi to deželo zopet totalno našo!”
    Kdor se tega ne drži, je ocenjen tako nizko za svoje članke, da gre sam stran, saj je sindikat tudi naš in se lahko obrne le na toaletni papir.

  6. PRAVIJO DA, POVEJ MI KAJ BEREŠ, POVEM TI KAJ SI. In to velja in bo veljalo.

    Jaz berem Družino, Demokracijo, Ognjišče in Domovino.

    Občasno pa tudi Primorske novice, Delo in Reporter – med slednjimi je reporter SREDINSKI , celo bolj desni.

    Mislim, da je za desnico bolje, če se med seboj ne preveč zbada. Včasih je potrebno tudi malo tolerance, ko začutiš, da imač vsaj malo podobnosti. Le na ta način, mislim, da ne bo šlo TOTALNO vse v LEVE ROKE. Res pa je, da ima sedaj levica skoraj vse vajeti v svojih rokah. Prav zaradi tega moramo, DEMOKRATSKO usmerjeni, dobro premisliti, ali dosežemo več, če si mečemo zbadljivke, ali poa spravljive besede – eden drugemu.

    Mogoče se motim. To o levem in desnem licu nisem nikoli razumela. Ko sem to kritizirala enemu župniku, mi je razložil: “Če te kdo udari po levem licu, nastavimu še desno, NE POMENI, da se mu pustiš tepsti, ampak namesto, da ga udariš nazaj, MU PRIJAZNO VOVEŠ, ne delaš prav. In s tem nasprotnika prej premagaš”. Zamislila sem se in spoznala, da diplomacija naredi več, kot orožje.
    In tako bi morali delovati tudi politiki. Med seboj pogovarjati se – tudi s tistimi, ki mislijo drugače. Stališča je pač potrebno vzklajevati. Sicer ostajaš osamljen in nepomemben. Dopuščam mojo naivnost, ki mi je dozorela v zrelih letih. Mlada pa tega, da nastaviš še desno lice, nisem razumela. Sedaj pa se tudi levičarjem upam povedati, da nimajo prav !

  7. A ni prema sorazmerno enako na desnem polu.Ponev se smeji kozici.Če samo omenim donacije iz tujine do izposojanja denarja iz kriminalnih balkanskih podzemelj.Toliko da se ne pozabi.

  8. Novinarska svoboda se konča na RTV, kjer z RTV prispevkom, ki ga plačujemo vsi, obvladujejo informacije po svoje. Tisto kar politiki ustreza – je objavljeno – tisto pa, kar jim ne ustreza – pa se ne objavi. S tem se ustvarja vtis, da tega kar ni RTV Slovenija, se pač ni zgodilo.

    Gledam še samo FAKTOR, ker tam izvem novice in komentarje na dogodke, ki se na RTV Slovenija ne prikažejo. Obvladovanje medijev pa je zelo nevarno!
    Zato pa tudi mokre sanje levice, da bi uzakonili preganjanje “sovražnega govora”, seveda samo tistega, ki NJIM NE USTREZA!
    Pljuvanje in psovanje Makarovičeve na srečanjih “pod rdečo zvezdo”, to pa levice nič ne moti. ŠE PLOSKAJO!
    Dvoličnost pa taka! Ampak ne piše se leto 1960, na primer! V 2019 je pa tako preganjanje ZLOČIN!

  9. Medijska scena na Slovenskem je odraz in najotipljivejši izraz politično in ideološko deformirane oz. neuravnovešene oz. nesproščene oz. nesvobodne družbe. Kot je nekoč že ugotovil pokojni krščanski izobraženec, pisatelj in prevajalec dr. Andrej Capuder, državljani RS še vedno ne morejo svobodno in polnovredno “dihati” z obema “pljučnima kriloma” oz. svobodno misliti z vsemi razpoložljivimi možgani.
    Ideologom in zvestim vojščakom politično-kriminalne “globoke države” Milana Kučana na eni ter edine resne in pokončne demokratične opozicijske stranke SDS Janeza Janše na drugi strani očitno najbolj ustreza nenehna medijska “vojna”, novinarji, komentatorji in uredniki medijev z obeh strani vsiljene “fronte” pa so najzvestejši hujskači in ovaduhi ter najbolj populistično primitivni operativci te nečastne in samouničevalne medijske “vojne”, ki Slovenijo neznosno razvojno zavira in bremeni ter ji onemogoča preboj v resnično svobodno, demokratično, politično pluralno in republiko enakopravnih ter enakovrednih državljanov.
    Kdo ima največ otipljive koristi od nesvobode, nesproščenosti, nedemokratičnosti ter nenehne medijsko vsiljene ter razpihovane notranje politične in ideološke “fronte”, je jasno. In več kot jasno je tudi, da se ti zadrti varuhi “statusa quo” oz. svojih podedovanih in na silo prisvojenih družbenih privilegijev ne bodo nikdar prostovoljno odrekli. Na demokratičen in miroljuben način se lahko tem polaščevalskim in pohlepnim nadaljevalcem “državljanske vojne” in “revolucije” s sredstvi najrazličnejših medijskih manipulacij, goljufij in potvarjanj zoperstavimo le z bistveno bolj množično aktivno udeležbo na demokratičnih volitvah in s podporo tistim strankam in tistim kandidatom, ki obetajo demokratično odpravo statičnega in mrtvoudnega družbenega “statusa quo” ter omogočajo preboj v smeri uveljavljanja resničnih državljanskih pravic in svoboščin slehernega državljana, s smeri vladavine prava za vse ter odprave vseh vrst ustavno nesprejemljive diskriminacije na osnovi ideologije, religije, življenjskega nazora in prepričanja, lastnine in drugih osebnih okoliščin.

  10. Ojoj, Nenad Glücks!!! Usmeritev Reporterja se je z novim lastnikom spremenila tako silovito in transparentno, da se mi zdi vaše sprenevedanje naravnost bizarno. Janša da pritiska na vas? Mislim, da je ravno obratno: Reporter je začel intenzivno obdelovati ne samo Janše ampak kar ves sds…in se postavil na “pravo” linijo.
    Škoda. Res je bila poslastica tedna kupiti svež Reporter.
    Ostajajo nam Domovina, Nova24, Demokracija, Časnik, Spletni časopis, Požarreport, Politikis….no, kar lepa bera!! Tako da Reporter, vso srečo, kakorkoli boste že končali.

  11. E moj narode je pesem, ki natančno opredeli, kdo so šefi MBS vojske. Antikristi, masoni in ovi oni. Ve se kdo so sovražniki Kristusa in sinovi Judeža. Ljudje, ki ogrožajo krščanstvo tudi v resnici in v pesmih M Škora.

  12. Pravijo, da si tisti, ki nabija po SDS in Janši, lahko iz državnega proračuna obeta več denarja, ko ministrstvo za tako imenovano kulturo deli sredstva za ohranitev in razvoj medijev.

    Nenad Gluecks je izpadel otročji, kot da ne bi vedeli, v katerem grmu tiči zaje!

    On je postal merilo, kdo sledi slovenski pomladi in kdo je skrenil na kriva pota.

    Kat je preveč, je preveč!

  13. Tudi jaz sem že pred dvema letoma odpovedala dolgoletno naročnino na Reporter. Ker je moja neodvisna zdrava slovenska kmečka pamet na osnovi poznavanja resničnih in za državo pomembnih dejstev tako odločila. Takrat sem napisala, da sta Kršinar in Sunčičeva ( nevredna kolumnistke) izvajalca “pogodbe” s paradržavo za blatenje Janše in uničevanje desnice. Po odpovedi se mi je ta odločitev samo še potrjevala, saj nalogo švrkanja po Janši in SDS sedaj občasno opravljajo še nekateri drugi novinarji.
    Le kako lahko Janša in SDS izvaja pritisk na Reporter, saj nima prav nobenih instrumentov za izvajanje tega pritiska !
    In ne ponižujte zdrave pameti bralcev , ki so odpovedali naročilo. Vsi od teh smo podporniki slovenske pomladi, pravne države in demokracije, ne bomo pa zavestno dvigali naklade mediju, ki deluje malo tako -malo tako.. Tu ni mišljeno levo-desno, to nas ne zanima. Zanima nas zgolj čisti proaktivni pristop medija za pošteno, pravično in demokratično Slovenijo, ključne in odločilne teme . In ne napihovanje paradržavno diktiranih obrobnih dogodkov ene same osebe in ene same stranke, kar je, ne glede na nosilca dogodka, odmikanje od bistva, ustvarjanje megle in zapravljanje naročniškega denarja.

  14. Marjana!
    podpiram vaše mnenje!
    Je pa zgleda hudič vedno na preži,da se “uvali” v vsako pozitivno stvar,če mu je le najmanjša špranjica na voljo.
    Ne sds,ne JJ nista idealna,a svetloooooooooobna leta po pameti in izkušnjah pred ostalimi.
    So paradni konji cele desne karavane ,čeprav ,vidimo,da je ta karavana že malo izmučena od vseh “skokov čez ovire” in barikad in okopov,še najbolj pa so naporni “uporniki” v lastnih vrstah.
    Biti upornik je nujno,je častno,ko moraš povedati resnico,čeprav za ceno žrtve, a upirati se kot trmasti najstnik,pa je nezrelo,pelje samo v prepir,nakoncu,pa izgubita oba…
    Iz pomladi se ponavadi rodi poletje,pri nas pa so komaj zvončki pokukali,pa je ,že nazaj trda ih hladna zima ,ker komunisti želijo biti “zamrznjeni v času”-le tako bojo lahko zavedno vladali.
    Iz desne karavane pa so odpadli razni konjeniki in se šli raje zamrznit v večnost… tudi prav,samo naj ne jamrajo potem,ko bojo spoznali,da so si sami krivi…

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime