Novinarja bi "nataknil na kol". Ampak to ni grožnja, temveč "trenutni izraz nezadovoljstva"

Uredništvo

(fotografija je simbolna, vir: www.itp.net)
POSLUŠAJ ČLANEK
»Tole, kar je bilo danes v Parizu, je pravi otroški vrtec v primerjavi s tem, kar bodo v prihodnjih tednih doživeli janšistični govnači z Demokracije in Reporterja. Kar pripravijo naj se. Še posebej Gašper Blažič, ki ga bom lastnoročno nataknil na kol. Da ne bo nepripravljen in bo piskal, da ni vedel.«

To so besede uporabnika Zakladnik Matije zapisana na Facebooku neposredno po terorističnem napadu na uredništvo francoske satirične revije Charlie Hebdo.

Zaskrbljeni nad tovrstno grožnjo so novinarji Reporterja in Demokracije neznanega storilca ovadili policiji, a je okrožna državna tožilka Alenka Jesenko kazensko ovadbo zavrgla  z obrazložitvijo, da gre le za »trenutni izraz nezadovoljstva posameznika, ki ne dosega grožnje v smislu kaznivega dejanja«

Kot v včerajšnji izjavi poudarja Združenje novinarjev in publicistov (ZNP), pri tem tožilka sploh ni vedela, kdo je storilec, ali je nasilen, oborožen, neuravnovešen.

Obrnili so se na okrožno sodišče v Ljubljani


Ker novinarji storilca niso mogli identificirati brez dostopa do IP naslova računalnika, na katerem je zapisal grožnjo s smrtjo, torej zoper njega niso mogli začeti niti kazenskega pregona na zasebno tožbo, so na sodišče vložili predlog za opravo posameznega preiskovalnega dejanja, saj lahko le sodišče policiji s sodno odredbo naloži izsleditev IP naslova računalnika.

A predlog je najprej kot neutemeljen zavrnil preiskovalni sodnik, nato pa tudi sodnice Katarina Turk Lukan, Alja Kratovac in Vesna Podjed, pri čemer so po mnenju ZNP uporabile škandalozne argumente.

Po prepričanju sodnic gre za izraz nezadovoljstva s trenutno družbeno in politično situacijo, za enkratni eksces glede na vsebino in način izražanja, vendar ne pomeni resne in objektivne grožnje.

Poudarjajo, da je potrebno upoštevati, »da se Demokracija in Reporter uvrščata med politični tisk, ki znata s svojim izražanjem razburiti splošno javnost , s čimer izzivata tudi burne reakcije posameznikov, kakor se je po oceni sodišča zgodilo tudi v tem primeru«.

Dopuščen odprt lov na novinarje?


V ZNP so prepričani, da so sodnice s svojo odločitvijo nedopustno posegle v ustavno zajamčeni pravici do svobode izražanja in do varnosti novinarjev tednikov Demokracija in Reporter, saj naj bi presodile, da da grožnja ni resna, ne da bi vedele, kdo je storilec, ali je oborožen, nasilen, neuravnovešen …

Po prepričanju združenja gre za "nezaslišano neprofesionalno ravnanje, ki pomeni odprti lov na novinarje, sporočilo je, da s svojim pisanjem sami izzivamo grožnje s smrtjo in je za sodišče to tudi dopustno, nekaznivo, nenevarno, ne glede na to, kdo je storilec."

Prizadeti novinarji naj bi se s tožbo obrnili še na upravno sodišče.

KOMENTAR: Uredništvo
Kje so meje sovražnega govora in groženj na spletu?
Tovrstna stališča sodne veje oblasti dodatno sprožajo pereča vprašanja v zvezi z naraščajočimi pojavi sovražnega diskurza na spletu in družabnih omrežjih, ki ostaja nesankcioniran in s tem na nek način vzpodbujan. Meja med svobodo izražanja in sovražnim govorom mora biti v izogib utišanja različnih mnenj sicer obravnavana z vso dolžno skrbnostjo, vendar bi neke kriterije, bodisi s sodnimi odločitvami ali kako drugače, bilo potrebno vzpostaviti. Kot vidimo, so danes tudi neposredne grožnje zgornjega tipa označene kot očitno sprejemljiv "odziv nezadovoljstva nad družbeno situacijo," pri čemer se analogija lahko potegne z aktualnimi izpadi na družabnih omrežjih, povezanih z migrantsko krizo. Po tej logiki za omenjene predstavnike sodne veje oblasti tudi "obujanje Hitlerja, ki bi počistil z migrantsko gomadjo," ni nič več kot zgolj dopustno izražanje nezadovoljstva. Ali pač, spoštovani sodniki?  
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike