Domov Novice Stran 4

V petek potrdili 1591 okužb

0

V petek so ob 6938 testih potrdili 1591 okužb z novim koronairusom. S covid-19 je umrlo 43 ljudi. V bolnišnicah se jih zdravi 1258, od tega 194 na intenzivni negi.

Tako Cerkev kot politika obsodila napad na rabina na Dunaju

2

Četrtkov napad na Dunaju, v katerem je petdesetletna ženska ob vzklikanju antisemitskih gesel z nožem napadla judovskega rabina, je sprožil odzive tako cerkve kot politike.

Dunajski nadškof Christoph Schönborn je tako na družbenem omrežju Twitter zapisal: “Zaskrbljen sem nad včerajšnjim napadom na rabina v središču Dunaja. Našim judovskim državljanom zagotavljam popolno solidarnost. Antisemitizem ne sme imeti mesta med nami. Ogroža mirno sobivanje vseh nas.”

Napad je obsodil tudi avstrijski kancler Kurz, ki je zapisal: »Z antisemitizmom se moramo boriti z vso odločnostjo. Židovsko življenje v Avstriji mora biti varno. Kajti Evropa brez Judov ni več Evropa.«

Judovska skupnost na Dunaju danes šteje še približno 7000 članov, pred drugo svetovno vojno pa jo je sestavljalo kar 200.000 ljudi.

Miha Burger, Portal Plus: Zakaj je Janševo pismo pomembno

1

Vsej medijski histeriji navkljub Janševo pismo odpira tudi nekaj pomembnih vprašanj, ki v dosedanji debati nekako niso prišle do izraza.

Najprej s tem, da v politiki poiskusimo nove oblike komunikacije. To je po mnenju pisca komentarja nujno zlasti takrat, ko skušamo začrtati nove poti, kdaj je določeno vprašanje rešljivo po političnih, kdaj pa po pravnih smernicah. In to sploh takrat, ko to vprašanje na novo redefinira tudi same pristojnosti zakonodajne, izvršilne in sodne oblasti.

To težavo, hote ali nehote odpira tudi obravnavano pismo, v delu, kjer pravi ” … Vladavina prava po definiciji pomeni, da v primeru spora odloča neodvisno sodišče. In ne politična večina v katerikoli drugi instituciji. Če politični organ svoje odločitve poimenuje za ‘vladavino prava’, je s tem narejen prvi korak stran od realnosti. Sicer pa je EU utemeljena na vladavini prava. Na ločenosti izvršne, zakonodajne in sodne oblasti …”

Zatem pa pozove k obstoju institucij EU, ki ne bodo odvisne od notranjepolitičnih bojev v posameznih članicah in spoznanju da temelj EU ni denar, ampak vrednote.

V smislu odpiranja razprave o teh spoznanjih je Janševo pismo zagotovo dobro.

Celoten prispevek si lahko preberete na tej povezavi.

Ustvarjalci Radia Slovenija vodstvu RTVS ne zaupajo več, zato so mu izrekajo nezaupnico

19

Uredniki in predstavnik zaposlenih na Radiu Slovenija so Programskemu svetu RTV Slovenija včeraj poslali pismo, v katerem nasprotujejo spremembam, ki jih uvaja vodstvo, svetnike pa pozivajo, naj spremembe, vezane predvsem na informativni program in tretji program Radia Slovenija – Ars, zaustavijo. “Vodstvu RTV Slovenija ne zaupamo več, zato mu izrekamo nezaupnico,” so še zapisali v pismu.

Vodstvo v krčenje informativnega programa in avtomatizacijo programa Ars

Ustvarjalci radijskih programov nasprotujejo predvsem krajšanju in ukinjanju nekaterih oddaj. Vodstvo namreč namerava na Valu 202 (ta je včeraj prejel pohvalo Društva novinarjev Slovenije) ob sobotah ukiniti oddaji Prva jutranja kronika in Danes do trinajstih, med tednom pa oddajo Zrcalo dneva. Prav tako želijo ob določenih terminih ukiniti poročila na Prvem programu, spremeniti ime Prve in Druge jutranje kronike ter premakniti oddajo Radijski dnevnik z 19.00 na 18.30 uro, so še zapisali podpisniki pisma.

Ob tem so radijski ustvarjalci posebej izpostavili pomen informativnega programa kot »nosilnega stebra« in »konkurenčne prednosti« nacionalnega medija v primerjavi s komercialnimi radii, zaradi česar bi bilo po njihovem mnenju informativni program potrebno krepiti, ne pa krčiti.

Nasprotujejo tudi napovedanemu znatnem zmanjšanju deleža poklicnih govorcev v informativnih oddajah in napovedani avtomatizaciji večernega programa Tretjega programa – Programa Ars, ki bi po njihovi oceni pomenila zanemarjenje in osiromašenje programa.

Pismo so podpisali: Peter Kosmač, predsednik Sindikata kulturnih in umetniških ustvarjalcev RTV Slovenija; Matej Venier, odgovorni urednik programa Ars; Ingrid Kovač Brus, urednica kulture; Gregor Pirš, urednik programa za resno glasbo; Tomaž Gerden, urednik Uredništva religije in verstva; Eva Longyka Marušič, urednica Uredništva igranega programa; Lidija Hartman, radijska moderatorka; Simeona Rogelj, predsednica Koordinacije novinarskih sindikatov RTV Slovenija.

Ne izvaja in krši se letošnji Poslovno produkcijski načrt

Avtorji pisma v svojem pozivu programskim svetnikom ugotavljajo, da se trenutno ne izvaja in celo krši Poslovno produkcijski načrt za leto 2020, spremembe, ki jih Poslovno produkcijski načrt predvideva za leto 2021 so po njihovi oceni »nesprejemljive«, »škodljive« in »pomenijo začetek razgradnje nacionalnega medija, kot ga poznamo danes«. Opozarjajo, da spremembe tudi niso bile pripravljene v sodelovanju z radijskimi ustvarjalci in z njimi niso usklajene.

Podpisniki pisma tako od Programskega sveta RTV pričakujejo, da nemudoma ustavi proces avtomatizacije večernega programa Ars, iz dnevnega reda nemudoma umakne točko, ki predvideva obravnavo Programsko produkcijskega načrta za leto 2021 in skliče izredno sejo, na kateri bo opravljena temeljita razprava o predlaganih spremembah na Radiu Slovenija.

Spremembe nujne, a premišljene in kot posledica dialoga z ustvarjalci

Hkrati so poudarili, da spremembam na radiu ne nasprotujejo, saj menijo, da so nekatere celo nujne. Ob tem pa so izpostavili, da število poslušalcev in varčevanje ne moreta in ne smeta biti vedno merilo. Kljub temu pa spremembe, ki jih predlaga trenutno vodstvo radia, po njihovi oceni niso dovolj premišljene, niso nastale na podlagi temeljitih analiz o posledicah in niso plod demokratičnega procesa in dialoga, v katerem bi s ciljem iskanja najboljših potrebnih sprememb sodeloval najširši del radijskih ustvarjalcev.

Nacionalni medij, ki je vse bolj komercialni

Jasno je, da je na RTV Slovenija prostor za racionalizacijo poslovanja, očitno pa se je vodstvo zavoda te lotilo na napačnem koncu – prav tam torej, kjer je bistvo nacionalnega medija; v kvalitetnih informativnih vsebinah in programih, ki ne prinašajo denarja, a so za posamezne družbene vsebine pomembni, kot je na primer program Ars, s povsem svojo nišo, ki jo lahko pokriva prav zaradi načina financiranja. Takšne premike h komercializaciji nacionalnega medija sicer spremljamo že več let, ne šele od letos, ko je nastopila kriza in ima težave večji del gospodarstva, pri čemer predvsem ves čas toži, da potrebuje več sredstev.

Hkrati pa lahko zapišemo, da pismo kaže tudi na to, da vodstvo RTV deluje na način, kakršnega očita državi, predvsem kulturnemu ministrstvu, ki ob finančnih težavah RTV zavodu v času krize še bolj zapira finančno pipico. Vodstvo RTV namreč deluje brez dialoga s tistimi, ki jih spremembe najbolj zadevajo, brez sodelovanja in usklajevanja ter brez upoštevanja dokumentov, ki so jih v vodstvu napisali in sprejeli sami. Takih »nezaupnic« smo videli že več. A morda vendarle še premalo, da bi programski svetniki in zaposleni na RTV sprevideli, da je vendarle potrebna menjava vodstva.

Atentat na iranskega jedrskega znanstvenika povečal napetosti v regiji

0

V iranu je bil v atentatu ubit eden od vodilnih jedrskih znanstvenikov Mošen Fakrizadeh, nekdanji vodja tajnega iranskega programa za izdelavo jedrskega orožja. Iran je za atentat obtožil Izrael. Slednji si po mnenju poznavalcev prizadeva za hiter obračun z nekaterimi nasprotniki na Bližnjem vzhodu še pred menjavo administracije v Beli hiši.

Bojana Beovič, Radio Ognjišče: Ukinitev ukrepov bi vodila v katastrofo

0

Potem ko je vlada v četrtek podaljšala večino ukrepov za obvladovanje epidemije covid-19, so se na Radiu Ognjišče o tem pogovarjali z vodjo strokovne skupine za covid 19 Bojano Beovič. Ta je v pogovoru poudarila, da so ukrepi za zamejevanje trenutno nujno potrebni. Stanje v bolnišnicah je namreč obremenjujoče in težko. Vendar pa število bolnikov ne narašča.

Kot poudarja Beovičeva, jih bodo lahko začeli ukinjati šele takrat, ko se bo začela epidemija zmanjševati. Kratkoročni optimizem je odveč, saj bo treba biti pri tem tudi zelo previden.

Dotaknila se je tudi groženj strokovnjakom in poudarila, da te nikakor ne smejo postati družbeno sprejemljive.

Celoten prispevek lahko poslušate na tej povezavi.

 

Petkov protest tokrat z avtomobili

7

Na ljubljanskih ulicah se je včeraj zbralo približno sto protestnikov v nekaj deset avtomobilih. Med protestom so približno eno uro krožili po ulicah v bližini državnega zbora.

Policisti so med nadzorom protesta identificirali 86 oseb; 17 jih je domov odšlo s kaznimi zaradi kršitev cestnega prometa; 26 pa zaradi kršitev odloka o prepovedi javnega zbiranja.

 

Tomaž Štih, SiolNET: Radikalizacija koga?!

0

Pred tridesetimi leti je nova generacija zavrgla razredni boj in pričela zmagovati na volitvah. Sociolog Anthony Giddens je to različico poimenoval tretja pot. Razmišljanje, ki sta ga najbolj zaznamovala Tony Blair in Bill Clinton je njunima državama prinesel nesluteno blaginjo.

Levica se je s tem odzvala na realnost, v kateri je delavstvo, temelj njihove volilne baze, izginjalo. Toda zmagovalci niso znali prepoznati zmage. Namesto da bi nadaljevali sobivanje z ekonomsko politiko, ki je plod tako levice kot desnice, so se odločili nadaljevati razredni boj.

Toda splav je bil že dovoljen in ženske so že imele volilno pravico. Cilji so zato postali čedalje bolj ezoterični, kot je rušenje zidov med moškimi in ženskimi stranišči. V številnih državah, kot so Madžarska, Poljska, Grčija in Združeno kraljestvo je zato levica zapadla v nesluteno krizo.

Celoten prispevek si lahko preberete na tej povezavi.

Robert Polnar: Obsedenost z Janšo nima nobenega utemeljenega razloga, ampak temelji na fanatizmu in na praznovernosti (2. del)

30

Pred kongresom, na katerem stranka DeSUS izbira novega predsednika, v času reševanja pandemije in v času, ko so oči mnogih uprte v najmanjšo koalicijsko partnerico, ali bo ta zamenjala stran in podprla »KUL« koalicijo Jožeta P. Damijana, smo se pogovarjali z morda najbolj samosvojim poslancem trenutnega sklica državnega zbora.

O Koaliciji KUL, kongresu DeSUSa., prihodnosti stranke, Karlu Erjavcu, Aleksandri Pivec, odnosu medijev in trdnosti koalicije smo se pogovarjali v odmevnem prvem delu intervjuja, ki je bil na Domovini objavljen včeraj.

V drugem delu pa smo naredili primerjavo med obema koalicijama v tem mandatu ter govorili o uspehih in neuspehih, komunikaciji in odprtih vprašanjih slovenske politike.

V trenutnem mandatu je DeSUS zamenjal dve koaliciji. Kakšna je z vašega vidika razlika med njima? V kateri je DeSUS lažje uresničeval svoj program in zakaj?

Najlažje naredim primerjavo delovanja s kolegi iz prejšnje koalicije, v času ko smo bili skupaj v koaliciji in zdaj, ko so opozicija. To se mi zdi zanimiv socialno psihološki fenomen. Ves čas sem predsednik odbora za finance. Sodeloval sem s poslanci LMŠ, SD, SAB in občasno Levice, organiziral sem koalicijska usklajevanja. To so bili po moji oceni povsem normalni, delovni ljudje.

Potem pa se je marca zgodila sprememba, ko je predsednik vlade namesto Marjana Šarca postal Janez Janša. Ti ljudje so v nekaj dneh do nekaj tednih doživeli totalno metamorfozo. Vsi so se preobrazili v vrhunske komunikatorje in v moralne kolose.

Lahko rečem, da tisto, kar se dogovorimo, velja.

To sem spremljal z začudenjem in ko sem iskal vzrok tega, sem ugotovil, da gre za obsedenost z eno osebo, in sicer z gospodom Janšo. Ta obsedenost nima nobenega utemeljenega razloga, ampak temelji na fanatizmu in na praznovernosti, da bo Janša uničil ustavne temelje države, kar je neumnost.

Kar pa se tiče operativnega delovanja v vladi, bom dal samo en konkreten primer. Gospod Janša je kot predsednik vlade v osmih mesecih, kolikor že traja mandat te vlade, prišel na konkretne operativne politične pogovore štirikrat. Gospod Šarec ni bil v poslanski skupini DeSUS kot predsednik vlade niti enkrat.

Kar se tiče delovanja na mojih področjih, lahko rečem, da tisto, kar se tukaj dogovorimo, to velja. Kar dobim v obliki protokolov ali zapisnikov, je vedno korektno povzeto. V prejšnji garnituri ni bilo vedno tako. Z garnituro, s katero trenutno sodelujem (SDS, NSi in SMC), imam pozitivno izkušnjo.

Je tudi program stranke zdaj lažje izvajati kot v prejšnji koaliciji?

Vsekakor. Odgovor je nedvoumen. Kar se tiče operativnega izvajanja politike, so stvari zdaj veliko bolj jasne in določene. Zame je pomembno, da če se nekaj dogovorimo, potem to velja. Ne pa da pridem zjutraj v službo, odprem elektronsko pošto in vidim, da si je nekdo nekaj premislil.

Foto: Matija Sušnik, Državni zbor Republike Slovenije

Kako zdaj, po izkušnji sodelovanja z Janezom Janšo, gledate na očitke o njegovi domnevni avtokratičnosti?

Gospoda Janšo gledam kot politika, ki je dobil volitve. Leta 2018 je kot predsednik stranke dobil najboljši volilni izid v državi. Do sedaj smo imeli v samostojni Sloveniji osemkrat parlamentarne volitve in g. Janša je zmagal dvakrat. Leta 2004 in 2018. To so dejstva, ki me zanimajo.

Trenutno je predsednik vlade in glede na to, da ima 26 mandatov, druga največja stranka pa 14, se mi zdi to v parlamentarni demokraciji nekaj najnormalnejšega. Osebno imam dobro izkušnjo sodelovanja z njegovo stranko v vladi.

Včasih se vprašam, kdo v tej državi bi bil tak, da bi ga postavili pred mikrofone in bi mu ljudje verjeli, pa si ga ne znam predstavljati.

Kar pa se tiče bodočnosti: Trenutno je gospod Janša uspešen politik. Ali pa bo leta 2022 dobil ali izgubil volitve, bomo videli. Ne morem pa pristati na to, da bi v naprej izločil tretjino parlamenta pri kakršnem koli dogovarjanju, sporazumevanju ali pa političnem koaliranju. Ne moremo reči, da bomo 25, 26 ali pa 30 poslancev v naprej ignorirali.

Kdo sem jaz, da bom prišel v parlament in vnaprej ignoriral ljudi kot so Andrej Šircelj, Anže Logar, Marko Pogačnik ali pa Zvonko Černač, ali pa denimo tako korektno gospo, kot je Suzana Lep Šimenko. To se med civilizirani ljudmi ne dela. Mahničevska delitev duhov iz konca 19. stoletja, ki je očitno še nismo premagali, nas pelje v prepad, ne v razvoj.

In v situaciji kakršni smo zdaj – ali ponovni politični preskok na drugo stran za DeSUS pomeni politično rešitev ali zgolj še večje tveganje za slovo od parlamenta?

Vprašanje je, kako to oceniti. Mislim predvsem, da moramo strankarski interes tukaj podrediti državnemu interesu. Ko je država ogrožena, je državni interes, da ima stabilno oblast. Naša naloga je, da to stabilno oblast zagotavljamo. Ocenjujem, da je alternativa, ki se ponuja, veliko slabša, kot aktualna oblast, zato zdaj nima smisla izstopati. Biti moramo čvrst temelj oblasti, ki državo pelje skozi krizo.

Drži pa, da delamo napake. Soočeni smo z izredno komplicirano situacijo in od tega ne moremo odstopiti. Razmišljanje, da smo na oblasti zato, ker je alternativa še slabša od nas, pa morda ni najboljša popotnica za naprej.

Pa je bila odločitev za vstop v vlado napaka?

To definitivno ni bila napaka. V parlament sem prišel kot človek, ki želi spremeniti financiranje lokalne samouprave. S povprečnino skoraj 624 evrov letos in 628,20 evrov za prihodnji dve leti smo dosegli, da je osnovni vir financiranja občin (65-75% celotnih prihodkov občin) na tako visoki ravni, kot ni bil še nikoli. To je oprijemljivo in se bo prek investicij v lokalni samoupravi poznalo na ozemlju celotne države. Zame je to izjemnega pomena.

Kako enotna pa je poslanska skupina DeSUS? Je možno, da bi se del poslancev odločil podpreti eno opcijo, medtem ko bi del poslancev ostal v drugi?

V tej situaciji mislim, da te opcije ni. Ne morem pa napovedati, kaj se bo dogajalo v naslednjem mesecu ali v roku 60 dni. Situacija v poslanski skupini utegne biti precej volatilna, odvisno od razvoja dogodkov. Trenutno pa ne vidim nobenega razloga za to. Potrudil se bom prepričati svoje kolege, da ne eksperimentiramo, ampak mandat oddelamo do konca, predvsem zato, ker država zdaj potrebuje stabilno vlado, ne pa vsakodnevnega prepiranja in špekuliranja, ali bomo ostali v koaliciji ali ne.

Foto: Matija Sušnik, Državni zbor Republike Slovenije

V medijih smo slišali tudi ideje, da bi mandatar lahko bil Karl Erjavec. Kako gledate na idejo, da bi vlado vodil predsednik stranke s petimi poslanci v parlamentu? Koliko je z vašega vidika ta scenarij realen?

Na to gledam kot na še eno od zgodb slovenske politične norosti. Kako naj bo mandatar predstavnik stranke, ki ima pet od devetdesetih mandatov?

Vrniva se h koaliciji, v kateri DeSUS deluje sedaj. V medijih se je malo poročil o tem, kaj je v tej koaliciji vsebinsko narejenega. Kako gledate na delovanje DeSUS v Janševi vladi, kako uspešno lahko uveljavljate svoj program in kaj še načrtujete?

Zame je pomembno, da smo zakon o demografskem skladu pripeljali do tega nivoja, da so se deležniki, ki jih to zanima, vsi, brez izjeme (sindikati, menedžerji in nadzorniki) postavili po robu. V Sloveniji se še ni zgodilo, da bi se sindikati in menedžerji postavili na isto stran. To je zame največji dokaz, da smo na pravi poti.

Druga stvar je ustanovitev urada za demografijo, na katerega bodo prenesene nekatere pristojnosti ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Čas je, da se z demografijo začnemo ukvarjati institucionalno, na ravni vlade.

Vsakdo, ki je izvoljen v državni zbor, ima politično legitimnost in se je z njim treba pogovarjati.

Tretja stvar, s katero pa se ukvarjam, je financiranje lokalne samouprave. Pripravljamo določene spremembe sofinanciranja investicij na lokalnem nivoju iz državnega proračuna, da bi se te dvignile na višji nivo, kot je danes. Če bom tukaj uspel še kaj doseči, bom zelo zadovoljen.

Če bomo delovali na način, kot zdaj delujemo, bo januarja prihodnje leto redno usklajevanje pokojnin v višini 2,5 odstotkov. Določeno bo izredno letno usklajevanje pokojnin oz. letni dodatek, v jesenskih mesecih pa pripravljamo kompenziranje zaostanka države za poravnavo obveznosti do upokojencev, ko so bili prikrajšani zaradi neusklajevanja pokojnin v kriznih razmerah prejšnje finančne krize. Podrobnosti še ne morem razkriti, se pa stvari razvijajo v to smer.

Treba pa se je zavedati, da v situaciji, v kateri se nahajamo, ko imamo proračunski primanjkljaj v prihodnjem letu načrtovan v višini 2,5 milijard evrov in v letu 2022 v višini 1,2 milijarde evrov, moramo imeti samoomejitve. Moramo financirati krizo. Samo en ukrep v PKP 6 potencialno lahko znese milijardo evrov v devetih mesecih. Moramo biti realni.

Glede na to, da ne moremo predvideti, kako dolgo bo trajala pandemija, bomo morda morali izvesti rebalans proračuna že za leto 2021, ki bi lahko primanjkljaj povečal in uvesti druge ukrepe za reševanje gospodarstva in državljane. V takih časih je treba biti skromen pri oblikovanju politik in zadržan pri pretiranih posploševanjih.

Foto: Peter Merše

Kaj pa je po vašem mnenju največja napaka te vlade?

Jaz ne bi govoril o napakah. Mislim pa, da imajo ljudje v očitkih prav, da bi morali v tem času krize, ko je treba ljudem pojasnjevati, zakaj so sprejeti določeni ukrepi, imeti ljudi, ki bi to znali predstaviti na malo mehkejši način kot tisti, ki to počnejo trenutno.

Včasih se vprašam, kdo v tej državi bi bil tak, da bi ga postavili pred mikrofone in bi mu ljudje verjeli, pa si ga ne znam predstavljati. Mislim, da kdorkoli bi bil, bi ga znali popljuvati, ne glede na to, kaj bi povedal.

Konec leta se izteče rok za spremembo volilne zakonodaje. Boste rok ujeli?

Pripravljena je sprememba okrajev. To bo zagotovo prišlo v obravnavo v državni zbor in pričakujem, da bo sprejeto, ker je za to potrebnih 46 glasov. Nisem prepričan, če bo ta sprememba zadovoljila Ustavno sodišče, ki je odločilo, da so razmerja med največjim in najmanjšim okrajem prevelika.

Z ukinitvijo okrajev bi politika postala še bolj profana, saj bi kandidirali ljudje, ki bi bili širši publiki zanimivi kot zabavljači ali športniki, v parlamentu pa bi se zelo težko znašli.

Drži pa, da so opozicijske stranke ponovno vložile v obravnavo predlog zakona, s katerim bi volilne okraje ukinile in uvedle absolutni preferenčni glas. Za to spremembo je potrebnih 60 glasov, ki pa jih, kar predlagatelji dobro vedo, ni mogoče dobiti. Z vlaganjem tega zakona v proceduro tako samo blokirajo zakon, ki ga je pripravila vlada. Pred naslednjimi državnozborskimi volitvami bodo te stvari zagotovo urejene.

DeSUS nasprotuje ukinitvi okrajev. Zakaj?

Ukinitev okrajev pomeni nezmožnost kandidatov iz manjših krajev, da bi bili izvoljeni. Vsaka volilna enota ima sedež enote in še nekaj večjih mest, mi vsi pa prihajamo iz manjših krajev. Težko je pričakovati, da bomo podprli nekaj takega.

Namen ukinitve okrajev pa je, da bi se na liste uvrščalo ljudi, ki so znani na področju športa, zabave, ali kje drugje in nimajo veze s politiko. Politika bi tako postala še bolj profana, saj bi kandidirali ljudje, ki bi bili širši publiki zanimivi kot zabavljači ali športniki in ne kot politiki, v parlamentu pa bi se zelo težko znašli. Parlamentarno delo je resno delo in zahteva določene življenjske izkušnje. Mislim, da bi vsakdo, ki kandidira za poslanca prej vsaj dva mandata moral delovati v lokalni samoupravi, vsaj kot občinski svetnik, da bi si ustvaril idejo, kako politično odločanje sploh izgleda.

Kako gledate na očitek o brutalnem kadrovanju trenutne vlade?

Jaz v tem ne vidim ničesar takšnega, česar v Sloveniji nismo videli že večkrat. Zame to ni problem. Problem je kvaliteta ljudi, ki prihajajo na pozicije. Ta kvaliteta pa je vprašljiva tako v sedanji kot v mnogih prejšnjih koalicijah.

SDS se očita, da hoče pridobiti kontrolo nad policijo. To je tak kretenizem, da bi spodobnega človeka moralo biti sram izreči kaj takšnega. Policija ima nekaj več kot 7.000 zaposlenih, ki imajo svojo integriteto, profesionalnost. To ni neka amorfna masa, ki jo je možno kar tako prevzeti. Tak očitek je neposredna žalitev teh ljudi.

Podobno v sodstvu. Poslušam, da rušimo ustavne temelje države. Kot da lahko en politik, ki ima omejen mandat kar tako pridobi na svojo stran množico 1.200 večinoma vrhunsko izobraženih sodnikov in z njimi začne uničevati državo. To je neresno. Zanimivo je za medijsko ustvarjanje problemov iz niča, ampak ni pa čisto nič takega, čemur bi veljalo posvečati pozornost.

Ali lahko hitri prsti na Twitterju ali pisanje pisem predsednika vlade predstavljajo razlog ali povod za razpad koalicije?

Če bi kaj takega bilo razlog za razpad koalicije, bi to bilo skrajno žalostno. Osebno mislim, da gospod premier dela veliko napako, ko tako komunicira preko Twitterja, ker to ni primerno njegovemu položaju. Ne glede na to, kaj delajo drugi politiki. Mislim, da je to popolnoma neustrezno glede na njegovo stopnjo inteligentnosti. Ne bi si smel dovoliti, da sebe in svojo funkcijo izenačuje s tistimi, ki Twitter uporabljajo za to, da se izživljajo. To ne pritiče predsedniku vlade.

Kar pa se tiče dopisov v Evropo, mislim, da gre za izjemno obliko pretiravanja, še posebej pri interpretaciji teh dopisov s strani opozicije in splošne javnosti. Slovenija ni tako silno pomembna, kot si nekateri predstavljajo.

Če poslušate naše opozicijske voditelje, potem dobite vtis, da se v Berlinu tresejo, v Parizu zadržujejo dih in v Rimu ne morejo spati, ker nestrpno čakajo, kaj jim bodo slovenski politiki povedali. Resnica je povsem drugačna. V Berlinu, Parizu in Rimu se gladko požvižgajo na to, kaj si mislijo naši politični junaki.

Mislim, da se je treba pogledati v ogledalo, se umestiti v realne okvire in se zavedati, koliko dejansko pomenimo v skupnosti držav, kjer smo.

Foto: Matija Sušnik, Državni zbor Republike Slovenije

Pred vsakimi volitvami novinarji predstavnike političnih strank sprašujejo, ali so po volitvah pripravljeni sodelovati s stranko SDS. Ne glede na radikalnost njene politike in vse ekscese, ki so si jih do sedaj v parlamentu privoščili njihovi poslanci, pa še nismo slišali novinarskega vprašanja, ali so stranke pripravljene sodelovati z Levico. Ima torej kakšne pomisleke glede sodelovanja z Levico stranka DeSUS, oziroma vi osebno?

Ne. Moje osebno stališče je, da ima vsakdo, ki je izvoljen v državni zbor, politično legitimnost in se je z njim treba pogovarjati. Neodvisno od tega, kateri politični opciji pripada in ali se z njim strinjamo ali ne. Treba se je pogovarjati, iskati kompromise, dogovore in to dokončati s sklenitvijo politične koalicije.

S kolegi iz Levice imam izjemno pozitivno izkušnjo iz leta 2019, ko sem vodil kampanjo za dvig povprečnine za občine. Predlog sem jim predstavil. Oni so ga preučili in nato podprli.  Imam pa pomisleke do njihove radikalnosti, napadalnosti in zanikanja čisto vsega, kar se naredi z vladne strani.

Jih pa tudi razumem. Prej so bili v poziciji, ko so lahko predsednika vlade izsiljevali, kakor so želeli, ker so zagotavljali glasove, ki so omogočali obstoj vlade. Zdaj so to pozicijo izgubili. Nimajo več nobene možnosti na karkoli vplivati ter o čemerkoli odločati in to je povzročilo to napadalno aufbiksarstvo, kot sam rečem temu.

Otroci po prebolelem covidu-19 z vnetjem več organov, hude posledice tudi pri odraslih

2

Čeprav drži, da ogroženost zaradi novega koronavirusa narašča s starostjo, pa tako slovenski kot tuji zdravniki opozarjajo, da ga ne smejo podcenjevati niti mlajši bolniki. V zadnjem obdobju se namreč kaže, da lahko ti po navidez že prestani bolezni utrpijo hude posledice covida-19. Pri tem je zlasti nevaren pretiran imunski odziv, ki lahko usodno poškoduje srce, jetra in druge vitalne organe. O hudih dolgoročnih posledicah na različnih področjih zdravniki poročajo tudi pri starejših pacientih.

O hudih zapletih poročajo tudi slovenski zdravniki. TV ljubljanski UKC so na zdravljenje samo v zadnjem tednu sprejeli šest otrok z večorganskim vnetnim sindromom, ki lahko pacientu pusti trajne posledice za vse življenje. Vzrok zanje je bila okužba s covidom-19.

Mladi, ki hudo zbolijo

Kot pojasnjujejo v UKC Ljubljana, sicer še vedno velja, da covid-19 pri otrocih praviloma poteka v blažji obliki. Kljub temu pa lahko ima tudi hude posledice. Prvi opisi večorganskega vnetnega sindroma so se pojavili v mesecu maju v Veliki Britaniji. S hudimi posledicami, ki jih ta povzroča, pa se v zadnjih tednih srečujejo tudi slovenski zdravniki.

Bolezen se najpogosteje pojavi pri otrocih in mladostnikih, ki so covid-19 preživeli brez kakršnihkoli hujših težav, včasih celo brez simptomov. Nato pa se kakšen mesec po okužbi pojavi hudo sistemsko vnetje, ki se kaže z visoko vročino, bolečinami v trebuhu, bruhanjem in drisko. Podrobnejši pregledi pa razkrijejo hudo prizadetost enega ali več organskih sistemov.

Otrokom se med boleznijo lahko vname koža, ali kar je še huje, srčna mišica, pljuča ali ledvice. Prisotne so lahko tudi motnje v strjevanju krvi. Zdravniki morajo pri potrditvi diagnoze sicer izključiti tudi ostale možne vzroke za tako obsežna vnetja.

Za zdravljenje pediatri v sodelovanju s kardiologi in revmatologi otrokom dajejo močna protivnetna zdravila, ki ustavijo preagresivno delovanje imunskega sistema. Posledice bolezni pa so dolgotrajne in lahko povzorčijo nepopravljive poškodbe srčne mišice.

Izkušnja konkretne družine je takšna:

Bolezen posledice pušča tudi odraslim

Še v večji meri kot otroke pa bolezen covid-19 prizadene odrasle. V znanstvenih revijah je več poročil o različnih posledicah bolezni.

V tem smislu niso najbolj prizadeti starejši pacienti, temveč je povprečna starost tistih, ki trpijo za dolgoročnimi posledicami okužbe zgolj 44 let.

Prizadetost pljuč in kardiovaskularnega sistema

Študije tako kažejo, da se posledice virusa vidijo še mesece kasneje na zabrazgotinjenem pljučnem tkivu. Številni pacienti se soočajo tudi z upadom kapacitete pljuč.

Prav tako so pri bolnikih ugotovili poškodbe srčne mišice, te so se lahko pojavile tudi, če pacienti niso imeli opaznih simptomov okuže. Nemška študija sicer nakazuje, da ima v treh mesecih po okužbi opazne motnje srčnega ritma kar tri četrtine pacientov, ki so preboleli covid-19.

Sindrom kronične utrujenosti in porast duševnih motenj

Strokovnjaki so zaznali tudi, da so ljudje še mesece po okužbi veliko pogosteje utrujeni, za kar so lahko razlog že majhni napori, ki prej niso povzročali težav. Veliko pogosteje so lahko tudi žrtve bolezni, kot so epileptični napadi, kapi in Guillain-Barrejev sindrom. Ob tem zdravnike močno skrbi tudi vpliv na kasnejši pojav Alzheimerjeve in Parkinsonove bolezni.

Pri pacientih, ki so bili priključeni na naprave za umetno predihavanje, pa se lahko pojavi tudi posttravmatska stresna motnja in depresija.

Stroka upanje polaga v cepivo

Zaradi vseh neprijetnih posledic strokovnjaki čedalje večje upanje polagajo v razvoj cepiva. Trenutne raziskave pa po navedbah mikrobiologa dr. Alojza Ihana kažejo, da bo zaščita s cepivom za razliko od prebolete okužbe, ki povzroča začasne ohromitve imunskega sistema in trajne okvare imunskega spomina, sprožilo učinkovit in dolgotrajnejši imunski odziv.

Zadnje objave

Izbor urednika