Domov Novice Stran 3

Janša: “Hojsa sem prosil, naj počaka s to odločitvijo, dokler ne bo nove rešitve”

5
Smo v položaju, ko nujno potrebujemo ministra za notranje zadeve, ki je operativen 24 ur na dan,” je o neodstopu notranjega ministra Aleša Hojsa danes za Televizijo Slovenija dejal Janez Janša.

“Prosil sem ga, naj počaka s to odločitvijo, dokler ne bo nove rešitve. In naj še enkrat premisli, čeprav je takrat rekel, da si ne bo premislil,” je še povedal premier, ki je dejal, da bo v primeru, da so Hojs ne premisli “to ovojnico odprl” takrat, ko bo imel novega človeka za mesto notranjega ministra.

Štirje protikoronski paketi in njihova alternativa

1

Od prisege nove vlade mineva 119 dni, pod streho pa je že četrti proti-koronski paket. Četrti paket prinaša podaljšanje možnosti čakanja na delo, prav tako pa tudi napoved aplikacije za sledenje stikom obolelih ter plačilo nadomestila plače v primeru karantene.

V komentarju uredništva se sprašujemo, kje bi bila Slovenija, če bi vlada ugodila kolesarskim protestnikom in »vrgla puško v koruzo« ter sestopila z oblasti.

Državni zbor je včeraj sprejel že četrti paket ukrepov za omejevanje posledic koronavirusne bolezni. Vlada s tem ukrepom (najmanj) do 31. julija podaljšuje ukrep delnega povračila plače na začasnem čakanju na delo, zakon pa omogoča še dvakratno enomesečno podaljšanje, v kolikor bi vlada ocenila, da je to potrebno. Po trenutni zakonodaji se ukrep sofinanciranega čakanja na delo lahko podaljša največ do konca septembra.

Nadomestilo plače za delavce v karanteni po novem na plečih države

Zakon uvaja tudi novi mehanizem, s katerim bo inšpekcija lažje izvedla nadzor nad izplačevanjem nadomestila delavcem. Nadomestilo plače za delavca, ki mu je bila odrejena karantena je vlada s pleč delodajalcev prenesla na državni proračun, pri čemer pa ni vseeno, zakaj je delavcu odrejena karantena.

Če je odločba o karanteni odrejena ob prestopu meje je delavec upravičen do 70 % nadomestila plače, izjema pa je smrt v družini ali rojstvo otroka. Če se je v karanteni znašel zaradi stika z okuženo osebo, mu pripada 80 % nadomestila plače, v kolikor pa je do stika oz. okužbe prišlo na delovnem mestu pa je delavec upravičen do 100 % nadomestila plače za čas karantene. Na odločbi o karanteni mora biti po novem zapisan razlog za njeno odreditev, da se lahko ustrezno obračuna nadomestilo plače.

Zagotovitev 31 milijonov evrov za dodatne zaposlitve v socialno varstvenih zavodih in aplikacija za sledenje stikom

Vlada je pripravila tudi 31 milijonov evrov za financiranje dodatnih kadrov v socialno varstvenih zavodih v javni mreži, s čimer zavodom omogočajo potrebne dodatne zaposlitve. Financiranje bo namenjeno tudi Zavodu za zaposlovanje.

Zadnja novost četrtega proti-koronskega svežnja je napoved mobilne aplikacije, ki bo na podlagi tehnologije Bluetooth beležila stike in uporabnike opozarjala na morebiten stik z okuženo osebo.

Aktualni paket je nadaljevanje prvih treh paketov ukrepov

Četrti paket protikoronskih ukrepov je logično nadaljevanje prvih treh. V prvem je vlada urgentno poskrbela za prebivalstvo, ki je v času karantene in omejitve gibanja bilo prisiljeno ostati doma in izgubilo svoje vire dohodka.

Samozaposleni, ki so jim upadli prihodki, so bili opravičeni plačevanja prispevkov ter so bili deležni univerzalnega temeljnega dohodka v višini 700 evrov za mesec april in maj, za marec pa so prejeli znesek v polovični vrednosti. Upokojenci z nizkimi pokojninami so prejeli solidarnostni dodatek.

Za obdobje med 13. marcem in 31. majem je prispevke za pokojnsko in invalidsko zavarovanje zaposlenim plačala država, zaposleni, ki so v tem času delali, pa so bili upravičeni do dodatka v višini 200 evrov. Že tedaj je vlada uvedla tudi subvencionirano čakanje na delo, ki ga četrti paket le podaljšuje. Prvi paket je omogočil tudi odlog plačila obveznosti za podjetja in zagotovitev sredstev iz proračuna za spodbujanje naložb.

V drugem paketu se je vlada osredotočila na podjetja, ki jim je zagotovila shemo likvidnostnih posojil, razširila nabor prejemnikov, ki jih je prvi paket izpustil, enkratno solidarnostno pomoč v višini 150 evrov pa so prejeli tudi študentje, člani kmetij, ki ne prejemajo pokojnine in prejemniki starševskega dodatka.

Med ključne ukrepe tretjega proti-koronskega paketa pa spadajo uvedba sofinanciranjega skrajšanega delovnega časa, uvedba turističnih bonov višini 200 evrov za polnoletne in 50 evrov za mladoletne prebivalce Slovenije.

Katere zakone so v obravnavo vložile opozicijske stranke?

Stranke opozicije, ki skupaj s protestniki pozivajo k odstopu vlade in predčasnim volitvam, po katerih bi same sestavile vlado, so v času te vlade vložile dokaj malo predlogov zakonov.

Lista Marjana Šarca je skušala preoblikovati programski svet RTV Slovenija, zagovarjali so tudi nekakšno uvedbo temeljnega dohodka. Stranka SAB je vložila predlog za brezplačni javni prevoz študentov in upokojencev ter novelo zakona o Triglavskem narodnem parku. Socialni demokrati so predlagali podaljšanje možnosti čakanja na delo do konca leta, temeljni dohodek samozaposlenim, omejitev delovanja vard ter še dodatne razširitve vladnih ukrepov, uspeli pa so s predlogom za praznik slovenskega športa.

Levica je danes v parlamentarno obravnavo vložila predlog novele zakona o rudarstvu, s katero bi se v Sloveniji prepovedalo pridobivanje zemeljskega plina z metodo frackinga, pred dvemi dnevi pa predlog novele zakona o Slovenski tiskovni agenciji, s katero želi medijski hiši naložiti, da mora mednarodno javnost obveščati o prostovoljskem delu in nevladnih organizacijah. Levica je vložila tudi predlog zakona, ki bi prinesel univerzalno 80-odstotno nadomestilo plače v primeru karantene, njena pobuda pa je tudi predlog zaprtja trgovin v nedeljo.

SNS se je v javni spomin še najmočneje zapisala z dopolnilom predlogu novele zakona o ohranjanju narave, v katerem so predlagali zaostritev pogojev za sodelovanje nevladnih organizacij v upravnih postopkih.

Aktivna vlada in njene alternative?

Koalicijske stranke v času vlade v parlamentarno obravnavo niso vlagale le protikoronskih zakonov, temveč tudi več drugih. Podobno je z opozicijo, ki je pripravila še nekatere druge predloge, ki si jih lahko ogledate na tej povezavi.

Kljub temu je jasno, da smo, čeprav je vlada prevzela vajeti na začetku vrhunca epidemije, imeli izjemno operativno vlado. V 118 dneh je posebej v primerjavi z opozicijo veliko naredila za reševanje epidemije in krize, ki je začela nastajati z njo. Paketi niso bili brez napak, so pa bili obsežni in so se dotikali praktično vseh skupin prebivalstva. Napake iz prejšnjega je vlada običajno, po nekaj tednih že popravljala v naslednjem.

Sedanja opozicija je že pokazala svoj način delovanja v zdravstveni krizi, s predlogi, o katerih beremo zgoraj pa kaže, kako se bi lotevala drugih perečih problemov. Glede na vsebino predlogov lahko ključne fokuse posameznih strank presoja vsak volivec.

 

Kaj prinašajo novi predlogi medijske zakonodaje in zakaj jim na RTV nasprotujejo?

7

Ministrstvo za kulturo je v javno razpravo poslalo medijsko zakonodajo, ki je ves čas tema, na kateri se lomijo kopja. Tako predlog spreminja zakon o medijih, zakon o STA, zakon o avdiovizualnih medijskih storitvah in zakon o RTV.

Največje spremembe se, če bo predlog seveda sprejet, obetajo pri financiranju nacionalne RTV. Tri odstotke zbranega prispevka RTV bi se tako po novem namenilo za STA, pet pa za uresničevanje javnega interesa na področju medijev. Spremembe se obetajo tudi na STA, kjer bi se spremenilo imenovanje nadzornikov in možnosti razreševanja direktorja.

Nova medijska zakonodaja posega tudi v glasbene kvote na slovenskih radiih. Predvsem pa mnogi vladi oporekajo zelo kratek rok za javno razpravo o spremembah. Vlada namreč za pripombe s strani javnosti daje na voljo sedem dni oz. pet delovnih dni.

Predlogi zakonov sicer še niso niti koalicijsko usklajeni, vlada pa komentarje na medijsko zakonodajo pričakujejo do 15. julija, kar je mnoge zmotilo, saj pravijo, da je to izrazito premalo za resno in strokovno razpravo. Podobno se je sicer zgodilo že pri predlogih sprememb drugih preteklih vlad. Novele sicer precej spreminjajo obstoječo zakonodajo, zakoni pa naj bi šli v obravnavo po rednem postopku.

Glavna srž nestrinjanj: razdeljevanje RTV prispevka

V zakonu o medijih in RTV najbolj odmeva sprememba razdeljevanja prispevka za RTV, in sicer bi se tri odstotke zbranega prispevka v preteklem letu namenilo za STA, pet pa za uresničevanje javnega interesa na področju medijev. Izpad dohodka bi RTV po predlogu nadomestila z odpravo omejitve obsega oglaševanja v radijskih programih in tudi na RTV Slovenija.

V zakonu o medijih pa “z namenom omogočanja konkurenčnejših pogojev na trgu” rahljajo nekatere programske obveznosti radijskih in televizijskih programov, odpravljajo stroge omejitve radijskega oglaševanja ter zagotavljajo pravne podlage za nastanek novih tematskih radijskih programov in za lokalizirano radijsko oglaševanje.

Nova pravila za glasbene kvote

V zakonu o medijih so med drugim tudi dopolnili definicijo javnega interesa, v katerega sodi tudi pluralnost, ki je razdelana na lastniško svetovnonazorsko in pluralnost medijske ponudbe. Omenjeni zakon nadgrajuje tudi določbe, ki navajajo, da je prek medijev prepovedano spodbujati k narodni, rasni, verski, spolni, svetovnonazorski ali drugi neenakopravnosti, k nasilju in vojni, ali razpihovati narodno, rasno, versko, spolno, svetovnonazorsko ali drugo sovraštvo in nestrpnost, ki temelji na razlikovanju glede na druge osebne okoliščine ali globoka prepričanja. O ravnanjih odloča pristojno sodišče v skladu s kazensko zakonodajo.

Spremenila bi se tudi določba o popravku, kjer namesto navedbe, “da ima vsakdo pravico od odgovornega urednika zahtevati, da brezplačno objavi njegov popravek objavljenega obvestila, s katerim sta bila prizadeta njegova pravica ali interes”, piše, da ima vsakdo pravico doseči objavo popravka objavljenega besedila.

Nova medijska zakonodaja posega tudi v glasbene kvote na slovenskih radiih. Delež slovenske glasbe mora obsegati najmanj 20 odstotkov števila vseh skladb, predvajanih v dnevnem oddajnem času posameznega radijskega in televizijskega programa. Pri tem pa se med slovensko glasbo vštevajo skladbe, ki so izvajane v slovenskem jeziku ali instrumentalne skladbe, ki so producirane ali izdane v Sloveniji.

S sprejetjem novele zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah pa bi na televizijskih programih RTV Slovenija povečali dopusten obseg oglaševanja.

Spremembe tudi na STA

Spremembe zakona o STA prinašajo spremembe pri imenovanju nadzornikov in razreševanju direktorja STA. Po novem bi nadzornike, z izjemo enega, ki ga izvoli svet delavcev, imenovala vlada, prvič že v 15 dneh od uveljavitve zakona. Zdaj državni zbor imenuje člane nadzornega sveta z večino glasov vseh poslancev. Spremembo na ministrstvu za kulturo utemeljujejo z dejstvom, da je STA organizirana kot družba z omejeno odgovornostjo, zato tudi za organe STA predlagajo način imenovanja in razrešitve, kot velja v gospodarskih družbah.

Po novem zakonu v členu, ki govori o načelih neodvisnosti in nepristranskosti, ne bi bilo več navedbe, da STA ne sme, dejansko ali pravno, postati odvisna od katerekoli ideološke, politične ali ekonomske skupine.

Spreminjajo se tudi določila glede javne službe. Besedila radijskih novic in avtorsko zaščitene fotografije se namreč iz javne selijo v tržno dejavnost, del te pa bo tudi objavljanje video klipov z novinarskih konferenc, skupaj z magnetogramom.

Jasne medijske strategije ni oblikovala nobena vlada do sedaj

Predlog je danes prejel več kritik, tako s strani politike, kjer so mu nasprotovali predvsem v opoziciji. Svoje nasprotovanje so izrazili tudi v Društvu novinarjev Slovenije, ker so bili kritični predvsem do kratkega roka javne obravnave in dejstva, da so zakoni nastali brez sodelovanja s ključnimi deležniki. Številne moti tudi preobrazba RTV prispevka v medijski prispevek, čemur nasprotujejo predvsem na RTV, ki bi s tem doživela močan upad dohodkov. Predvsem pa kritiki zakonu očitajo odsotnost strategije in jasne medijske politike, ki je do sedaj ni oblikovala nobena od preteklih vlad.

Radio Ognjišče: Zgodovinar Mitja Ferenc prejel visoko avstrijsko odlikovanje

3

Avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen je priznanega slovenskega zgodovinarja in izrednega univerzitetnega profesorja dr. Mitjo Ferenca odlikoval z Velikim častnim znakom za zasluge za Republiko Avstrijo. Odlikovanje je prejel za izreden prispevek in obširno raziskovalno dejavnost na področju zgodovine in kulture Kočevarjev ter prikritih grobišč po povojnih pobojih.

V svojem nagovoru je veleposlanica dr Sigrid Berka, ki je dr. Ferenecu nagrado izročila, poudarila, da za zgodovinarja in raziskovalca dr. Ferenca pri njegovem delu štejejo dejstva in ne čustva ali osebna prepričanja in nazori. »Slovenija je lahko ponosna na znanstvenika kot je dr. Ferenc, čigar dosežki so bili opaženi tudi v Avstriji. Tako Avstrija danes gospodu profesorju dr. Mitji Ferencu izreka zahvalo za njegovo nadvse pomembno raziskovalno delo in dolgoleten angažma na področjih, pomembnih tudi za Avstrijo,« je dejala. Več si lahko preberete TUKAJ.

Poslanci o “največji aferi v zgodovini samostojne države”

18

Poslanec NSi Jožef Horvat je danes pojasnil, da se je po dopisu državnega sekretarja Žana Mahniča, v katerem je ta opozoril, da so na policiji nepooblaščeno vpogledovali v osebne podatke poslancev in ministrov, odločil, da bo preveril ali je policija vpogledovala tudi v njegove osebne podatke. Kot je dejal, so vanje vpogledali 22-krat, od tega Horvat za 13 vpogledov ne ve, kdo jih je opravljal. V njegove podatke naj bi vpogledovala tudi informacijska pooblaščenka, med drugim pa so vanje vpogledovali tudi 35 minut pred polnočnico, je navedel. 

Največ vpogledov je bi bilo po Horvativih navedbah ravno v času, ko je nastajala nova koalicija, torej konec februarja in marca, kar se poslancu zdi sumljivo. Kot je dejal, ni edini, ki te izpise ima. Dejal je, da se bodo z drugimi poslanci skupinsko organizirali in od informacijske pooblaščenke zahtevali, da zadevo pojasni. Za podobne izpise je zaprosilo več poslancev.

Za podobne izpise vpogledov zaprosili tako v koaliciji, kot tudi v opozciji

Za podobne izpise je že zaprosilo več poslancev, med katerimi nekateri izpise že imajo, drugi pa nanje še čakajo. Tako izpis že ima tudi poslanec NSi Aleksander Reberšek, še trije drugi poslanci nanje še čakajo. Po besedah poslanca Horvata sta oba z Reberškom v izpisih opazila zaznamke o vpogledih, ki jih ne znata razložiti in ki so bili v večjem številu opravljeni v času od odstopa vlade Marjana Šarca do sestave nove vlade.

Prav tako je nenavadne vpoglede v svoje osebne podatke oz. evidence zabeležila tudi poslanka SMC Monika Gregorčič. Tudi v SMC je zanje zaprosilo več poslancev. Kot je napovedal njen poslanski kolega Gregorčičeve in predsednik DZ Igor Zorčič, bo za te podatke zaprosil tudi sam. Dejal je, da ga ti podatki in informacije skrbijo. Po njegovem mnenju pa je dobro, da poslanci pridobijo še več podatkov, komu vse je bilo vpogledano v evidence in na podlagi širše slike ugotovijo, ali je šlo za sistematično preverjanje podatkov posameznih poslancev. “Osebni podatki poslancev so pomembni še posebej z vidika fabriciranja razbih afer in potem tudi medijskega pritiska na njih, s tem pa pravzaprav onemogočanja njihovega neodvisnega deloavnja,” je dejal Zorčič.

Za tovrstne podatke bodo po besedah vodje poslancev LMŠ Braneta Golubovića zaprosili tudi v LMŠ. Golubović je sicer Horvatove obtožbe označil za populistične in neodgovorne do države in njenih institucij. Poslanci, ki jih izpostavljajo, po njegovih besedah s svojimi dejanji vzbujajo dvom v delovanje državnih institucij in s tem rušijo temelje države. S prošnjo za vse takšne podatke tako v LMŠ želijo pokazati na “vso to banalnost”. Poudaril je, da bi morali poslanci koalicije najprej počakati na pojasnilo policije.

Dodal je, da gre tudi za napad na predsednika največje opozicijske stranke Marjana Šarca z namenom, da se ga diskreditira in se opoziciji onemogoči nadzor nad vsem, kar dela vlada. V Levici za takšne izpise niso zaprosili. Prav tako zanje ni zaprosil Matjaž Nemec iz SD, ki je poudaril, da je potrebno počakati na poročilo informacijske pooblaščenke, ki je v pripravi.

Horvat: “Policijsko državo je po tem sodeč vzpostavljal Šarec in njegovi pomagači”

Horvat je dejal, da se je za razkritje teh podatkov na včerajšnji seji odločil ob pritiskih poslancev levega krila opozicije, ki so koalicijske poslance napadli z očitki, da želi koalicija slediti državljanom. “To seveda ni res,” je dejal.

Očitki, ki jih dobivamo, da smo mi tista koalicija, ki vzpostavlja policijsko državo ne držijo. Nasprotno – policijsko državo je po tem sodeč zgleda vzpostavljal Šarec in njegovi pomagači,” je dejal Horvat.

Na koncu je dejal, da bodo v stranki ob sledenju poslancem zganjali velik hrup, saj si želijo, da se v Sloveniji končno enkrat ukorenini demokracija. Ponovil je besede Dejana Židana, ki jih je ta izrekel v oddaji Tarča: ‘Če kdo, policija, sledi politikom, potem je to največja afera v zgodovini samostojne države.’ Danes se je izkazalo, da ne gre za sledenje, ampak za nezakonite vpoglede v podatke poslancev, ki pa so lahko po besedh različnih poslancev tudi zlorabljeni.

Nezakonitih vpogledov v osebne podatke policiji že dlje časa ne uspe zajeziti

Navedbe o takih in drugačnih posegih v zasebnost poslancev niso nekaj novega. O njih se govori že leta, pogosteje pa od obiskov Komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb (KNOVS) na policiji.

Po besedah poslancev je v podatkih, ki so jih prejeli, več nenavadnih vpogledov, izvedenih tudi v nočnem času, njihovo število pa naj bi se povečalo v času, od odstopa Marjana Šarca do formiranja nove vlade, kar je lahko indic iskanja materiala za nedopustne pritiske na poslance. Takšni podatki so namreč lahko zlorabljeni posebej v rokah političnih nasprotnikov in medijev.

Na policiji v zvezi s temi vpogledi že izvajajo notranjo preiskavo, ki pa še ni zaključena. Ob pojasnilih tako informacijske pooblaščenke, kot tudi policije, bo v prihodnjih dneh in tednih jasno, za kako veliko afero gre in kdo je za takšne vpoglede, če so se zgodili nezakonito, odgovoren.

Policisti sicer lahko v osebne podatke državljanov v policijskih bazah vpogledajo le, ko jim to dovoljuje zakonodaja, a dejstvo je, da je takšnih kršitev oz. nezakonitih vpogledov veliko, policiji pa jih ne uspeva uspešno zajeziti.

Nizozemci stopili skupaj v skupinski tožbi proti Facebooku

0

Do zdaj se je že 30 tisoč Nizozemcev pridružilo skupinski odškodninski tožbi proti Facebooku, katerega poslovanje po njihovih navedbah krši nizozemske zakone o varovanju zasebnosti. Nizozemska potrošniška organizacija Consumentenbond zatrjuje, da družba Facebook prek svojih družbenih omrežij brez soglasij uporabnikov že vrsto let zbira njihove osebne podatke in jih posreduje tretjim osebam – oglaševalcem, razvijalcem drugih aplikacij, marketinškim podjetjem in drugim.

Čeprav se Facebook predstavlja in oglašuje kot brezplačna storitev, uporabniki zanj plačujejo posredno s svojimi osebni podatki, kot so spol, starost, prebivališče, interesi, družbene povezave in podobno.

Državno odvetništvo s tožbo nad odločbo notranjega ministrstva o Thompsonovem koncertu

6

Ministrstvo za notranje zadeve je v začetku junija odpravilo prepoved koncerta hrvaškega pevca Marka Perkovića – Thompsona v Mariboru. Sedaj se je na to odločbo ministrstva pritožilo državno odvetništvo in sprožilo upravni spor. Menijo namreč, da je že samo dovoljenje za koncert povzročilo kršitev človekovega dostojanstva, ne glede na to, ali koncert v prihodnosti bo ali ne.

Državno odvetništvo s tožbo zahteva, da upravno sodišče odločbo ministrstva odpravi, postopek odločanja o tožbi pa prekine in začne postopek za oceno ustavnosti 6. člena zakona o javnih zbiranjih pred ustavnim sodiščem.

Andrej Campobianco, Portal Plus: Intelektualna poštenost in neznosna lahkotnost obtoževanja

1

“Ko je Janševa vlada sprejela omejevalne ukrepe proti koronavirusu, mi je zaskrbljen prijatelj iz Italije poslal članek (ki se je skliceval na slovenske vire), v katerem je pisalo, da v Sloveniji skrajna desnica izkorišča koronavirus za izvajanje državnega udara. Prijatelj v Italiji ni smel niti na sprehod, na cestah sta prebivalce ustavljala in legitimirala policija ali vojska, njega pa je skrbelo, da se v Sloveniji omejujejo človekove pravice in izvaja državni udar,” zapiše Andrej Campobianco v svoji kolumni za Portal Plus.

Prepričan je, da obstajajo besede in koncepti, ki jih je v javnem diskurzu smiselno uporabljati z veliko mero previdnosti, natančnosti in sorazmernosti. Omejitve v času koronavirusa, neprimerni tweeti, zaostritev pogojev za nevladne organizacije, predlog za uporabo vojske na meji ali policije za vročanje odločb o karanteni, aplikacija za obveščanje o stikih z okuženimi in omejevalni ukrepi v primeru nenapovedanih demonstracij ali državne proslave so lahko predmet kritik, niso pa “dokaz fašizma! ali uvajanja diktature”, še dodaja Campobianco v svoji kolumni za Portal Plus.

Jožef Horvat opozoril na policijske vpoglede v njegove evidence

3

Poslanec NSi Jožef Horvat je včeraj na seji državnega zbora v okviru razprave o aplikaciji za sledenje stikov opozoril na seznam vpogledov v njegove podatke na policiji.

Dodal je, da je bilo največ vpogledov v njegove podatke ob nastanku aktualne koalicije, v drugi polovici februarja in začetku marca. Njegovo mapo so pregledovali celo 35 minut pred božično polnočnico. Da je nekdo iz policije v času prejšnje vlade vpogledal v njegovo osebno mapo, je na Facebooku potrdil tudi poslanec NSi Aleksander Reberšek. Kot je navedel, je bil vpogled opravljen točno 35 sekund za vpogledom v Horvatovo mapo.

Z generalne policijske uprave so medijem posredovali sporočilo za javnost in pojasnili, da lahko policisti osebne in druge podatke obdelujejo le zaradi opravljanja policijskih nalog in da morajo imeti za vpogled v posamezno evidenco utemeljen razlog.

Ko se življenje meša z denarjem in etika s tehniko

4

V teh dneh je bil na spletni strani RTV Slovenija objavljen dober članek o nadomestnem materinstvu v Ukrajini v času epidemije. Avtorica piše o novorojenih otrocih, ki so med pandemijo ostajali nedosegljivi svojim staršem/skrbnikom, ki so jim jih v Ukrajini rodile najete gospe, t.i. nadomestne matere. Avtorica predstavi kar nekaj pasti posojanja maternic, temu informativnemu članku pa dodajmo še kakšen etični premislek glede nadomestnega »materinstva«.

Posnetek komentarja Gabriela Kavčiča je na voljo na koncu prispevka.

Ko se mešajo dobri nameni, denar, etika in tehnika

Dobro je začeti pri konkretnih situacijah. V umetnem oplojevanju in posojanju maternic drugim se namreč srečata konkretna subjektivna težka situacija staršev/najetih žensk in objektivna obča etika. Previdnost ni odveč, treba je več poslušati in manj na počez obsojati.

Včasih je namreč dotičnim težko prepoznati, da se pri nadomestnem materinstvu nahajamo v klobčiču, v katerem se združita dva v svojem bistvu popolnoma različna interesa: plemenita želja po otroku in stari dobri quid pro quo, »usluga za uslugo«, oziroma »predmet/sredstvo/storitev za nekaj drugega«. To »drugo« je po navadi denar. Mar se quid (človeško življenje) lahko menja za quo (denar ali kaj tretjega)?

Življenje se tukaj meša z denarjem in etika s tehniko. Brez, da poznamo konkreten primer, je težko vedeti, ali nekoga v posojanje/najemanje maternice sili bolj iskrena želja po otroku ali kakšen manj plemenit namen.

Jezikovna past: tehnični in etični jezik

Drugi premislek je namenjen skoraj nevidni jezikovni pasti. V celotnem področju bioetike je treba vedno skrbno paziti na to, kakšne izraze uporabljamo in predvsem, na kaj se nanašajo.

Opažam, da se uporabljata dve nenapisani pravili, ki uspešno zabrišeta vrednostne mejnike in vodita v pristransko etično presojo. Če se želi neko etično občutljivo situacijo obrniti po svoje, je treba 1) uporabiti tehnični, etično nevtralen opis dejanja/osebe in 2) odvrniti pozornost od ranljive osebe. Dodajmo kakšen primer. Ista realnost, a velika etična razlika je:

  • Med »zarodkom« (tehnični naziv) in »otrokom« (naziv za osebo)
  • Med »umetno prekinitvijo nosečnosti« (govorimo o materi), in »ubojem otroka« (govorimo o istem dejanju, vendar s stališča otroka)
  • Med »željo po starševstvu« (govorimo o starših) in »nakupom otroka« (govorimo o otroku). Isti izraz uporablja tudi omenjeni članek.
  • Med nadomestnim »materinstvom« (govorimo o materinstvu, kar je nekaj dobrega) in nadomestno »maternico« (ko dejansko opišemo postopek, ki razvrednoti materinstvo, tako biološke kot nadomestne matere).
  • Med »nadomestno maternico« in »trgovino z otroki«.

V vseh primerih smo na dva načina povedali isto, a z drugače, bolj ali manj opredeljeno/zabrisano etično presojo.

Neki drugi članek na isto temo na primer govori o človekoljubnih nadomestnih mamah, »ki imajo rade svoje otroke« in »razumejo, kako težko je, ko ne moreš imeti svojih otrok«. Nič narobe: stavek je lep, govori o človekoljubnosti in materinstvu, ob čemer vsakomur zaigra srce. In to je tudi njegov namen: vzbuditi lepe občutke. Ima pa hudo napako, da s tem zabriše etično presojo: govori samo o eni strani (starših), drugo (otroke) pa samo omeni, pa še to samo v službi prve.

Opisi, ki jih uporabljamo za človekova dejanja, so torej bistveni in v veliki meri vplivajo na etično presojo posameznika.

Skoraj nikoli naglašena, a bistvena etična ovira

Ko torej predse položimo vse etične argumente in pravilno opišemo dejanja, je mogoče tehtati med njimi. Vsem znani argumenti so: iskrena želja staršev; neenakopravnost »strank« v načinu quid pro quo; izkoriščanje nadomestnih maternic in finančne stiske njihovih lastnic; popredmetenje otrok in odnosa med zakoncema/partnerjema …

Obstaja pa še en, skoraj vedno spregledan argument, namreč, da nadomestno materinstvo tehnično ne stoji na temelju materinstva, temveč na predpostavki načrtnega splava, ki je direktno nasprotje materinstva.

Nadomestno materinstvo tehnično ne stoji na temelju materinstva, temveč na predpostavki načrtnega splava.

Povedano enostavno: za to, da bi se en otrok (zarodek) prijel, je povprečno potrebno ustvariti okrog 20 otrok (zarodkov). Pri enem procesu se namreč ustvari (naredi) okrog 5-10 otrok (zarodkov), a se samo enemu ali dvema dovoli živeti (se jih vstavi), in če se oba začneta razvijati (če se oba primeta), se enega običajno ubije (prekine nosečnost). Ker je uspešnost te metode v najboljšem primeru 40-odstotna, je potrebno postopek ponavljati.

Predrojstvena diagnostika, »tehtanje potenciala in kvalitete« in drugi tehnični izrazi zakrinkajo etično vrednotenje tehnik, ki odmetavajo že ustvarjena človeška življenja. V najboljšem primeru se otroke (zarodke), ki preživijo to evgeniko (selekcijo), zamrzne in se jim dovoli živeti (se jih vstavi) kasneje ali pa kasneje ubije (prekine nosečnost). Skratka, od dvajsetih otrok (zarodkov) se pokonča (izbere) vse razen enega ali dveh (najbolj potencialnih).

Ko prenehamo razmišljati tehnično in vključimo etiko

V zgornjih dveh odstavkih lahko isto besedilo preberete v etičnem ali v tehničnem smislu (v oklepajih). Ista dejanja zvenijo drugače zaradi etičnega premisleka, ki se oblikuje drugače, ko prenehamo razmišljati tehnično in vključimo etiko; ko prenehamo gledati eno samo skupino in se raje ozremo na tisto najbolj ranljivo; ko ne pozabimo na bistvena, največkrat zamolčana medicinska dejstva.

Zadnje objave

Izbor urednika