Domov Novice Stran 2

Špela Adamič, Portal Plus: Avstralija v ognju: Kaj nas bo prej ubilo, apokaliptični dim v Sydneyu, ali naša apatija?

0

V Avstraliji živeča Slovenka v komentarju opozarja na vse bolj nevzdržne okoljske in družbene razmere na tamkajšnji celini, ki so posledica obsežnih in vse bolj pogostih požarov.

Vsebnost trdih delcev v zraku je bil pred nedavnim v Sydneyu skoraj trinajstkrat višja od tiste, ki še velja za varno. Z ognjenimi zublji se spopadajo prostovoljci, ki jih ne plača nihče, družba pa je na požare postala tako apatična, da je to zanjo že ogrožujoče.

Pojavili so se tudi namigi, da so požari zaneteni namenoma, saj uničujejo nezazidljive parcele narodnih parkov, kjer naj bi sicer potekala železnica. več preberite tukaj.

Danci aretirali 20 islamskih teroristov

2

Po poročanju tujih medijskih hiš je danska policija včeraj opravila 20 hišnih preiskav po celi državi in pri tem pridržala 20 oseb, ki jih sumijo načrtovanja terorističnega napada. Osumljenci so posedovali sredstva za izdelavo eksploziva, poskušali pa so pridobiti tudi strelno orožje.

Policija je osumljence identificirala na podlagi podatkov, ki jih je zbrala danska obveščevalna služba. Ta je prepoznala, da imajo militantne, versko motivirane nazore. Šef koebenhavenske policije Jorgen Bergen Skov je še povedal, da so prijeli vseh 20 osumljencev, ki so jih opazovali, ter da je situacija že pod nadzorom.

Danska sicer velja za mirno in varno državo, zadnji teroristični napad pa je doživela leta 2015, ko sta umrla dva človeka, šest policistov pa je bilo ranjenih.

Ko “socialistični” Kitajci iz Slovenije izganjajo socializem

8

»Privatizacija«, ena najbolj osovraženih besed, kar jih lahko zasliši uho pravega socialista. Takoj ga spravi k otorinolaringologu.

Gre namreč za postopek, pri katerem podjetje, ki je naše, beri v rokah vladajoči eliti naklonjenih prvoborcev, preide k lastniku, ki ga taista elita ne more nadzorovati ter mu ukazovati. Adijo čudaške pogodbe, ki denarce pretakajo v žepe pravih, zbogom rente zaslužnim. Ob čisto vsaki privatizaciji se zato zažene plaz črnogledih napovedi o zlobnežih, ki kupujejo našo srebrnino, zlata vendarle ni, izključno zato, da jo bodo nemudoma uničili.

Zvočnemu zapisu komentarja Aleša Medena lahko prisluhnete na koncu prispevka.

Toda pozor, obstajajo svetle izjeme, ki orosijo oko vsakega našega socialista. Včasih namreč kakšno podjetje doleti sreča, da ga kupi lastnik iz socialističnega raja. Venezuelce in Severne Korejce bi naša elita zagotovo predlagala za Nobelovo nagrado, toda žal jim socialistične plače komajda zadoščajo za sendvič, tako poceni pa podjetja le niso. Še dobro, da obstajajo vsaj Kitajci, ta nam tako soroden, večno naklonjen narod, s katerim nas povezuje najpomembnejša stvar v vesolju – ljubezen do socializma.

Kaj naenkrat hočejo Kitajci?!

Nič čudnega torej, da je bil Hisensov prevzem Gorenja sprejet z dobršno mero naklonjenosti. Tovariška solidarnost je očitno privedla Kitajce do tega, da za začetek rešijo vsaj en cvet slovenske industrije. Pričakovati je bilo, da bodo Kitajci zaposlili vso Šaleško dolino in še kakšno zraven, delalo pa se bo bolj tako. Malo že, prav veliko pa ne. Izgube, ki so znak odličnosti, pa bodo prisrčni Kitajci z radostjo pokrili. Kaj pa je nekaj milijardic za utrjevanje tovarištva?

Na žalost pa Kitajci slabo govorijo slovensko, kar je zagotovo poglavitni razlog nekakšnega šuma v komunikaciji, do katerega je prišlo v zadnjem času. Predstavnik Hisensa, dr. Lan Li je namreč začel pleteničiti o nekakšnih izgubah, dobičkih, učinkovitosti, poslovnih rezultatih, odpuščanjih ter podobni kapitalistični šari. Nazadnje se je spomnil celo, da bi se moral kakšen delavec fijakati iz nekoč Titovega Velenja v zadušljivo prestolnico.

Kot neumorni zagovorniki njegovih pravic kitajski socialisti delavca poznajo dovolj dobro, da ga na vse kriplje izčrpavajo do onemoglosti.

Kitajski demokratični socializem oz. državni kapitalizem, ki ga tako zelo občudujejo naši levi in še bolj levi zagovorniki tega nikoli dovolj pravega sistema, da bi kjerkoli deloval, pa v resnici ni tako zelo magičen. Kot neumorni zagovorniki njegovih pravic namreč kitajski socialisti delavca poznajo dovolj dobro, da ga na vse kriplje izčrpavajo do onemoglosti.

Dvanajsturni delovnik, šest dni v tednu ni izjema, temveč pravilo. Cene bencina določa lokalni šerif, ki pa ni šerif ampak naš človek, torej tovariš. Pametnih telefonov pa seveda ne morejo kupiti direktno iz tovarne, bilo bi prepoceni, temveč jih najprej izvozijo in potem uvozijo, da carine cene primerno zvišajo. Kaj bi se delavski kujon igračkal z naprednimi napravami. Za razliko od trčenih kapitalistov socialisti vedo, kje so meje delavčeve vzdržljivosti ter da je sreča zgolj v garanju, ne pa uživanju, ki poleni duha in telo.

Kitajci bi svojo odlično prakso z veseljem vpeljali tudi v Sloveniji, toda kaj, ko salamenska Evropska Unija tako komplicira z nekakšnimi človekovimi ter delavskimi pravicami. Zato se je dr. Lan Li moral predati usodi in se obnaša po načelih tržnega kapitalizma. Socialistični bič in kladivo je moral pustiti v Pekingu.

Podobno ravnajo tudi Rusi, ki nas neumorno opominjajo, naj se prenehamo vtikati v Mercator, ker pač ni več naš. Socializem je mrtev, vedo Kitajci, Rusi … Vsi, razen naših vladajočih elit.

Predlog o odpravi zastaranja spolnih zlorab podpirajo skoraj vse nevladne organizacije. Ne pa tudi ministrica za pravosodje

7

Parlamentarni odbor za pravosodje je danes pripravil javno predstavitev mnenj o predlogu Nove Slovenije za dopolnitev kazenskega zakonika, po kateri kazniva dejanja spolne zlorabe ne bi nikoli zastarala.

Prvo branje predloga v parlamentu je pokazalo, da večina poslanskih skupin predlog načelno podpira, po javni predstavitvi mnenj pa je jasno, da tudi skorajda vse nevladne organizacije, ki delajo z žrtvami spolnih deliktov. S čudnimi razlogi sta proti predlogu izstopala le Ženski Lobi in Odvetniška zbornica.

Bo nadaljevanje parlamentarnega postopka za zakon, ki ukinja zastaralne roke za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost, onemogočilo ministrstvo za pravosodje?

Kot smo v parlamentarni dvorani že večkrat slišali, na ministrstvu pripravljajo svoj predlog zakona, ki pa svoje zakonodajne poti sploh še ni začel.

Katičeva: Pripravljamo lastne rešitve

Pravosodna ministrica Andreja Katič je v uvodnem nagovoru izpostavila, da delovna skupina pri ministrstvu pripravlja širše spremembe kazenskega zakonika, tudi v povezavi s spolnimi delikti. »Sama sem naklonjena temu, da bi v Sloveniji od sedanjega modela »ne je ne« prešli na model »da je da,« je dejala ministrica in dodala, da samo podaljšanje zastaralnih rokov s sedanjih 20 ali 30 let ne bo prispevalo k izboljšanju položaja žrtve in ne bo rešilo vprašanja dokazovanja, je ob tem opozorila Katičeva.

“Naš cilj bi moral biti, da žrtve kaznivo dejanje čim prej prijavijo,” je še dejala. Ob tem ni pozabila dodati, da ministrstvo na tem področju pripravlja svoje rešitve.

Tonin: Sprevrženim zločincem želimo povedati, da jih bo roka pravica slej kot prej dosegla

Prvopodpisani pod pobudo za ukinitev zastaralnih rokov, poslanec NSi Matej Tonin, je poudaril, da podpira celovite rešitve, ki jih pripravlja pravosodno ministrstvo. »S predlogom NSi želimo dati jasno sporočilo, da smo družba, ki ima ničelno toleranco do tovrstnih dejanj. Z našo spremembo bi določili, da spolne zlorabe nikoli ne zastarajo. S tem pa jasno sporočamo tudi vsem sprevrženim zločincem, da jih bo roka pravice slej kot prej dosegla,« je povedal Tonin.

Dodal je, da nekatere žrtve spolnih zlorab spregovorijo šele po dolgih letih želijo govoriti o tem, da so bili žrtev spolnih zlorab. »Nedopustno je, da spolne zlorabe sploh lahko zastarajo. Spremembe glede zastarljivosti spolnih zlorab so tako nujno potrebne,« je dejal Tonin.

Na koncu svoje razprave je dejal, da spremembe zakona pri spolnih zlorabah ne morejo biti vrtiček ene stranke in da si NSi ne želi prisvojiti te teme. Zato je pozval poslance in javnost k podpori njihovega predloga, če pa bo ministrstvo v naslednjih mesecih prišlo z isto rešitvijo, je dejal, bo NSi tudi njihovo rešitev podprla.

Skorajda vse nevladne organizacije v podporo predlogu o nezastaranju spolnih zlorab

Predlog o nezastaranju pregona za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost podpirajo v Združenju proti spolnim zlorabam. “To je le eden izmed potrebnih ukrepov na področju preprečevanja in pregona kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost,” je dejala Manca Bizjak.

V zbornici kliničnih psihologov Slovenije, prav tako kot v NSi, poudarjajo, da je potrebno razumeti, da nekatere žrtve spolnih zlorab šele čez več deset let spregovorijo o zlorabi, katere žrtev so bili. »Zgodi se, da se problem spolne zlorabe v otroštvu priprava na površje šele skozi psihoterapijo, kar pa je lahko v višji starosti, kot pri 38 letih,« je dejala dr. Alenka Sever.

Predlog NSi so zelo potrprli tudi v gibanju proti spolnim zlorabam v Cerkvi pod imenom Dovolj.je. Njihov predstavnik, duhovnik Janez Cerar, se je NSi zahvalil za to, da so predlog sprememb vložili v parlamentarno proceduro in da skušajo z njim zaščititi žrtve. “Spolna zloraba žrtvi pušča trajen pečat. To je zločin, ki nikoli ne zastara,” je bil jasen Cerar.

Da je odprava zastaranja le začetek in da je treba spremeniti tudi prakso, je opozorila tudi Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo. “Še vedno se tudi na sodišču govori, kako je rekla ne, mislila pa da, kako če ne bi tega hotela, se ne bi tako oblekla. Še vedno se meni, da imajo pedofili le zelo radi otroke. Izobraževanje in ozaveščanje ni dovolj. Treba je tudi spremeniti zakonodajo, takoj in zdaj,” je ocenila.

»Žrtve kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost jasno sporočajo, da spolna zloraba v njihovih življenjih nikoli ne zastara. Občutki krivde, sramu in strahu se zažrejo v vse pore njihovega vsakdanjika, kar se kaže v medosebnih odnosih, na delovnem mestu, zdravstvenem stanju, doživljanju spolnosti. Telo si zapomni in nikoli ne pozabi,« so dejali v Združenju za MOČ.

Kritični le v odvetniški zbornici in Ženskem lobiju

Kritičen do predloga pa je bil odvetnik Blaž Kovačič Mlinar v imenu odvetniške zbornice. Med drugim je menil, da za tako spremembo ni potrebe, temveč se je zavzel za bolj enakomerno porazdelitev bremena med žrtvijo in storilcem.

Violeta Neubauer iz Ženskega lobija je bila do predloga kritična. Za razliko od vseh ostalih nevladnih organizacij je našla zato razlog v tem, da odprava zastaralnih rokov ne bo odpravila strahu pri ženskah, žrtvah zlorab.

Prva zaslišanja na Knovs-u potrjujejo sumljive okoliščine zaposlitve Šarčeve prijateljice na Sovi

3

Ni izpolnjevala pogojev za delovno mesto, ki ga je zasedla, in to brez razpisa. Zanjo ni bila pridobljena vsa zahtevana dokumentacija. Zdravniško spričevalo je pridobila kljub bolniškemu staležu …

Zaslišanja prvih prič na Komisiji za nadzor nad obveščevalnimi in varnostnimi službami v zvezi z zakonitostjo in preudarnostjo zaposlovanja na Sovi razkrivajo nove neobičajne okoliščine zaposlitve prijateljice predsednika vlade, Nataše H. v Slovenski obveščevalno varnostni agenciji (SOVA) in pritrjujejo sumom, da je bil v zaposlitev vpleten kabinet predsednika vlade.

Zgovorna je tudi nekooperativnost direktorja Sove, Rajka Kozmelja, ki je odklonil pomoč komisiji, da konča nadzor nad zaposlovanjem skladno z zakonskimi predpisi.

Včerajšnje večurno zaslišanje prič s strani parlamentarne komisije za nadzor nad obveščevalnimi in varnostnimi službami je prineslo nove ugotovitve okrog sumljive zaposlitve premierjeve prijateljice na SOVI. Pred člani komisije so pričali direktor Sove Rajko Kozmelj, glavna inšpektorica za javni sektor Lidija Apohal Vučković in župan Škofljice, Ivan Jordan.

V današnjem sporočilu za javnost je Knovs sporočil, da je iz dokumentacije in pričanja glavne inšpektorice razvidno, da Nataša H. na dan zaposlitve ni izpolnjevala vseh pogojev za delovno mesto, ki ga je zasedla. V Sovi pa je lahko ostala le, ker so jo prerazporedili na drugo delovno mesto, za katerega je pogoje izpolnjevala.

“Nenavadno je tudi to, da je oseba N.H. dobila pozitivno zdravniško spričevalo za zaposlitev na SOVI, v času ko je bila sicer na dolgotrajnem bolniškem staležu. Če bi bil inšpekcijski nadzor opravljen v času veljave prve pogodbe, bi inšpektorat predlagal kadrovski komisiji razveljavitev pogodbe,” piše Knovs.

Obenem je komisija ugotovila, da je inšpektorat preverjal zgolj listinsko izpolnjevanje pogojev, ni pa preverjal vsebinskih kompetenc, saj za to nima pooblastil.

“Za inšpekcijo tako ni bilo moteče, da znanje tujega jezika ni bil pogoj za zaposlitev na delovno mesto v SOVI, ki se ukvarja z mednarodnim sodelovanjem SOVE.” Za ugotovitev, kako so se v postopkih zaposlovanja upoštevale vsebinske kompetence, bodo zato pred komisijo povabljeni tudi vodja kadrovske službe in člani razpisnih komisij.

Knovs: Komisija zaznava sistemski problem pri zaposlovanju na SOVI, saj agencija zaposluje posameznike, preden ti izpolnjujejo formalne pogoje.”

Glede delovanja Sove v tem primeru bo komisija opravila nadzor ali je Sova presegla svoja pooblastila, ko je v zvezi z njenim delom opozorila detektivsko agencijo, ki jo je najela Občina Škofljica. Direktor Sove, Rajko Kozmelj pa je odklonil, da bi komisiji omogočil, da dokonča nadzor nad zaposlovanjem skladno z zakonskimi predpisi. Direktor namreč še naprej vztraja, da komisija nima mandata za nadzor zaposlovanja na SOVI.

Občina Škofljica je bila prejšnji zaposlovalec N.H., kamor naj bi jo po razkritjih Bojana Požarja priporočil prav Marjan Šarec. Kot je še razkril Požar, naj bi bila N. H. dalj časa bolniško odsotna, zaradi česar je razloge za njeno odsotnost občina preverjala s pomočjo detektivske agencije. Šarec pa naj bi na njeno prošnjo N.H. omogočil novo delovno mesto v državni upravi, natančneje v Slovenski obveščevalno varnostni agenciji, kjer je tovrstne zaposlitve zaradi narave službe praviloma težje izslediti.

“Zato komisiji ni preostalo drugega, kot da poleg vodje kadrovske službe in članov razpisnih komisij na naslednjo sejo povabi tudi predsednika vlade, g. Marjana Šarca ter državnega sekretarja na vladi, dr. Damirja Črnčeca,” so še zapisali v izjavi za javnost.

Spomnimo; potem ko je Bojan Požar razkril, da naj bi premier Šarec, oziroma posamezniki z njegovega kabineta znotraj Sove uredili zaposlitev za prijateljico predsednika vlade, je Sova onemogočila civilni nadzor nad zaposlovanjem v Sovi, češ da komisija za te preverbe ni pristojna. Takšno stališče je za nezakonito označilo več pravnih strokovnjakov.

Inšpekcijski nadzor nad listinsko dokumentacijo je ugotovil več kršitev pri zaposlitvi N.H. –  denimo potrdilo nekaznovanosti so pridobili šele naknadno.

Predsednik vlade Marjan Šarec sicer priznava, da Natašo H. pozna “že dalj časa”, kdaj pa se je z njo nazadnje srečal, pa ni želel razkriti tudi po posredovanju informacijske pooblaščenke.

Bo Šarčevim uspelo to veliko afero kar se da neopazno spraviti mimo javnosti?
Količina dimnih bomb, ki je bila odvržena v javnost, da bi s preusmerjanjem pozornosti zakrili veliko afero, nakazuje, kako nevarno je dejansko za predsednika vlade razkritje o očitno brezglavi in slabo pokriti zaposlitvi njegove prijateljice v obveščevalnih vrstah.

Kljub temu, da ima Slovenija ta čas nekaj mnogo večjih problemov, od arbitrarnega kadrovanja premierjevih mož po vseh mogočih vladnih službah, agencijah in državnih podjetjih, pa je njihovo nebrzdano početje zanje vendarle lahko dvorezen meč.

Dokazuje namreč kopico stvari za antipod katerih so se predstavljali. Najprej, da v politiko prinašajo nove prakse, a te so se izkazale zgolj kot reciklaža starih še v bolj drzni in neposredni obliki. Nato, da politično ne kadrujejo ter da je bila afera Kralj-Šoltes zgolj “osamljen spodrsljaj”. Zadnje kadrovanje v Sovi pa je seveda pred javnostjo še posebej občutljivo, saj je dejansko osebno razmerje med Šarcem in prijateljico Natašo H., sklepajoč po angažiranju resursov, očitno stvar najvišje stopnje nacionalne varnosti.

Zaskrbljujoče je, da so pri tem šli celo tako daleč, da s pomočjo Sove onemogočajo civilni nadzor nad obveščevalnimi službami ter se v aferi Arbitraža v propagandističnem smislu postavljajo na stran Hrvatov proti slovenski parlamentarni komisiji.

Po vsem, kar smo videli do zdaj, namreč daleč presega naključnost, da bi Sova brez varnostne preverbe, razpisa za delovno mesto in brez izpolnjevanja nekaterih pogojev ter brez pogoja po poznavanju jezika na mestu za mednarodno sodelovanje samoiniciativno zaposlila ravno prijateljico Marjana Šarca, ki si je tako želela stran od Občine Škofljica. Pri čemer direktor Sove celo trdi, da Nataše H. pred zaposlitvijo sploh ni poznal.

Kdor verjame v serijo tovrstnih naključij, se bo najbrž iskreno veselil tudi prihoda Dedka Mraza in jelenčka Rudolfa, kot da nista zgolj plod domišljije za naivne otroke.

Prav zato bo delo Knovsa pri zaslišanjih naslednjih poklicanih pred komisijo še toliko bolj vredno spremljati. Kot kaže, se namreč zaslišanju pred predstavniki ljudstva ne bo uspelo izogniti niti predsedniku vlade niti njegovemu prvemu operativcu.

dr. Marko Pavliha o stališču pravobranilca v škodo Slovenije: to je ena od posledic slovenske diplomatske nesposobnosti

18

Generalni pravobranilec Sodišča EU je pri preučitvi slovenske tožbe proti Hrvaški glede arbitraže presodil, da Sodišče EU ni pristojno za odločanje o mednarodnem mejnem sporu, saj da ne sodi v pravo Unije.

Na mnenje pravobranilca se je odzval zunanji minister Miro Cerar, ki je njegovo argumentacijo označil za šibko. Pričakuje, da sodišče ne bo sledilo mnenju pravobranilca. Z zunanjim ministrom se je strinjal tudi večina slovenske politike.

Mednarodni pravni strokovnjak dr. Marko Pavliha pa je v komentarju za Domovino dejal, da stališče generalnega pravobranilca zmanjšuje možnosti Slovenije. Po njegovem mnenju bo tudi Sodišče EU sledilo mnenju pravobranilca in s tem uničilo vse možnosti Slovenije za to, da Hrvaško prisili v implementacijo razsodbe.

“Očitane kršitve so akcesorne (postranske op. a.) v razmerju do vprašanja določitve meje med državama, ki spada pod mednarodno javno pravo,” je zapisal generalni pravobranilec Priit Pikamäe in dodal, da Sodišče EU ni pristojno za odločanje o mednarodnem mejnem sporu, ki ne sodi v pravo Unije.

Pravobranilec lahko presodi, da je slovenska tožba dopustna, delno dopustna ali nedopustna. Na podlagi mnenja pravobranilca sicer še ni mogoče sklepati o sodbi Sodišča EU, saj mu sodniki lahko sledijo, lahko pa tudi ne. Generalni pravobranilec Pikamäe je tako sodišču predlagal, naj se izreče za nepristojno za preučitev tožbe, ki jo je vložila Slovenija.

Cerar: Argumentacija je šibka

Argumentacija generalnega pravobranilca Priita Pikamäeja v mnenju o dopustnosti tožbe Slovenije proti Hrvaški v povezavi z arbitražo je šibka, počakajmo na dokončno odločitev Sodišča EU,” je v odzivu danes dejal zunanji minister Miro Cerar. Spomnil je, da mnenje pravobranilca za sodišče ni zavezujoče.

»Sodišče je doslej odločalo samo v petih primerih, ko je članica EU tožila drugo članico, kjer je v treh primerih sledilo mnenju pravobranilca, v dveh pa ne. Zato je treba počakati na oceno sodišča, ali je tožba dopustna, saj je postopek negotov,« je dejal Cerar.

Sodišče naj bi odločilo prihodnje leto. Če bo odločilo, da je dopustna, v kar Slovenija verjame, da bo, bo nato odločalo o vsebini. Minister je še poudaril, da odločanje Sodišča EU o tožbi “nikakor nima nobenega vpliva na veljavnost arbitražne sodbe”, s katero je meja med Slovenijo in Hrvaško dokončno določena in je zavezujoča za obe državi, Hrvaška pa jo mora implementirati. Vse argumente imamo na svoji strani, je poudaril.

Dr. Marko Pavliha: To mnenje pomeni klofuto ne samo Sloveniji, ampak tudi evropskemu in mednarodnemu pravu

Marko Pavliha, redni profesor prava in mednarodno priznani pravni strokovnjak, je o mnenju generalnega pravobranilca za Domovino povedal: »To mnenje je žal pričakovano, čeprav sem do konca upal, da ne bo tako. Pomeni pa hudo klofuto ne samo Sloveniji, ampak tudi evropskemu in mednarodnemu pravu,« je povedal Pavliha.

Do pozicije generalnega pravobranilca Priita Pikamäeja je kritičen: »Seveda gre za vprašanje mednarodnega javnega prava, ampak to javno pravo je del vladavine prava in glede na Lizbonsko pogodbo ga je nemogoče ločiti od evropskega. EU je namreč vezana na mednarodno javno pravo. Pravobranilec pravi, da so rešitve akcesorne, a države EU se med seboj, po načelu lojalnega sodelovanja iz Lizbonske pogodbe, medsebojno spoštujejo in si pomagajo pri izpolnjevanju nalog, ki sledijo iz pogodb EU. Te naloge pa se začnejo pri izpolnjevanju nalog zapisanih v teh pogodbah, torej tudi pravne države. Nesprejemljivo se mi zato zdi, da nekdo to načelo lojalnega sodelovanja označi za aceksorno (postransko),« je bil kritičen Pavliha.

Po profesorjevem prepričanju je to enako,kot da bi govorili, da so človekove pravice postranska tema.

Ob tem dr. Marko Pavliha izpostavlja, da ima ob vsem tem Slovenija še argumente, ki se nanašajo na nespoštovanje skupne ribiške politike, meje, morskega prostorskega načrtovanja. »Vse to pa kot kaže ni zmoglo prepričati generalnega pravobranilca. Upam, da bo sodišče EU uspelo narediti to, kar naredi v 50% primerov. Torej, da ne upošteva predlogov generalnega pravobranilca in da naredi tisto, kar je prav in pravično: da upošteva slovensko tožbo.«

Odločitev zmanjšuje slovenske možnosti

V nasprotju z mnenjem zunanjega ministra Cerarja je Pavliha prepričan, da to mnenje generalnega pravobranilca zmanjšuje možnosti Slovenije pred Sodiščem EU. »Sodišče EU je želelo dobiti s tem mnenjem dodaten alibi. A tudi nekatera druga dejanja so kazala na to, da se bo zgodilo ravno to, kar se je. Navsezadnje je tudi predsednik Sodišča EU na obisku v Sloveniji izrazil svoj dvom, da je sodišče EU pristojno. Že takrat sem bil prepričan, da bi morala Slovenija izločiti predsednika Sodišča EU iz odločanja o tej zadevi,« pravi Pavliha in dodaja, da Slovenija kljub vsemu temu ni odreagirala.

Po njegovem prepričanju je celotna zadeva precej politična in je to “samo ena od posledic slovenske diplomatske nesposobnosti.” 

Na vprašanje, kaj preostane Sloveniji, če tudi Sodišče EU odloči, da ni pristojno za odločanje v tej zadevi, Pavliha pravi, da Slovenija nima več nobene možnosti. »Pritožbe zoper takšne odločitve Sodišča ni. Tako bi imela Slovenija zvezane roke in bi ji ostala le še politična sredstva. Recimo z blokado vstopa Hrvaške v schengenski prostor,« je dejal Pavliha.

Dodal je, da je skorajda prepričan, da implementacije arbitražne razsodbe med državama po takšnem scenariju zagotovo ne bomo videli.

Vrh slovenske politike se je pogovarjal o uvedbi pokrajin, podnebni politiki in spremembah volilne zakonodaje.

0

Vrh slovenske politike je danes spregovoril o uvedbi pokrajin, podnebni politiki in spremembah volilne zakonodaje. Po besedah predsednika republike Boruta Pahorja bodo pozvali vodje poslanskih skupin, ki podpirajo ukinitev volilnih okrajev in uvedbo prednostnega glasu, da januarja predlog dokončno uskladijo in zanj začnejo zbirati podpise.

Pahor je spomnil tudi na sklep na lanskem srečanju predsednikov, da pod pokroviteljstvom delovna skupina prične s pripravo okvirov nove pokrajinske zakonodaje. Danes so ocenili, da je delo opravljeno imenitno. Dogovorili so se, da v prihodnjih dveh mesecih, ko bo potekala priprava na spremembe zakonov za uvedbo pokrajin, sodeluje pri delu delovne skupine tudi minister za finance.

Predsedniki so danes prvič na skupnem srečanju govorili o podnebni politiki. Dogovorili so se, da je treba trem dokumentom, ki v zvezi s podnebno in energetsko politiko prihajajo prihodnje leto v obravnavo v javnost in v DZ, nameniti veliko pozornost ter dati veliko možnosti za širok politični ter družbeni dialog.

Generalni pravobranilec: Sodišče EU ni pristojno za obravnavo slovenske tožbe proti Hrvaški glede arbitraže

4

Generalni pravobranilec Priit Pikamae je pri preučitvi slovenske tožbe proti Hrvaški glede arbitraže presodil, da Sodišče EU ni pristojno za odločanje o mednarodnem mejnem sporu, ki ne sodi v pravo unije. Očitane kršitve so “akcesorne v razmerju do vprašanja določitve meje med državama, ki spada pod mednarodno javno pravo”, je zapisal.

Na podlagi pravobranilčevega mnenja sicer še ni mogoče sklepati o sodbi, saj mu sodniki sledijo le v polovici primerov.

Požareport: Včeraj na Knovsu – Jordan obremenil Šarca, Kozmelj zatrjeval, da morajo lepo N. varovati pred tujimi službami in kriminalci?!

0

Knovs je zaslišanje Lidije Apohal Vučković, glavne inšpektorice za javni sektor, Ivana Jordana, župana občine Škofljica, in na koncu še direktorja Sove Rajka Kozmelja, opravil v dveh delih, ob očitnem poskusu večinskih medijev, da to afero leta, če ne celo mandata te vlade, ki sicer lahko pripelje tudi do ustavne obtožbe predsednika vlade Marjana Šarca, kolikor je le mogoče – sproti minimalizirajo.

Do zdaj jim je na Požareportu uspelo izvedeti naslednje: šlo naj bi še “za večjo štalo,” ko so mislili, Lidija Apohal Vučković naj bi potrdila nezakonito zaposlitev Lepe N. na Sovi, Ivan Jordan naj bi “obremenil Šarca”, direktor Sove Rajko Kozmelj pa naj bi zmedeno in bizarno zatrjeval, da Lepo N. oziroma Natašo Hribar ogrožajo tuje službe in kriminalne združbe, zato jo morajo varovati, pišejo v današnjem prispevku na Požareport.

Za Delovo osebnost leta nominirana tudi pobudnika iniciative Dovolj.je Janez Cerar in Igor Vovk

0

Na Delu so včeraj predstavili deseterico junakov iz leta 2019 po izboru uredništva, v prihodnjih dneh pa bodo objavljali njihove zgodbe, zadnji teden decembra (od 21. do 29. 12.) pa bodo na spletu za svojega junaka lahko glasovali tudi bralci tega časopisa.

V deseterici so sta poleg devetih drugih tudi pobudnika iniciative Dovolj.je Janez Cerar in Igor Vovk. Več si lahko preberete v članku objavljenem na Delo.si.

Zadnje objave

Izbor urednika