Generalni pravobranilec Sodišča EU je pri preučitvi slovenske tožbe proti Hrvaški glede arbitraže presodil, da Sodišče EU ni pristojno za odločanje o mednarodnem mejnem sporu, saj da ne sodi v pravo Unije.
Na mnenje pravobranilca se je odzval zunanji minister Miro Cerar, ki je njegovo argumentacijo označil za šibko. Pričakuje, da sodišče ne bo sledilo mnenju pravobranilca. Z zunanjim ministrom se je strinjal tudi večina slovenske politike.
Mednarodni pravni strokovnjak dr. Marko Pavliha pa je v komentarju za Domovino dejal, da stališče generalnega pravobranilca zmanjšuje možnosti Slovenije. Po njegovem mnenju bo tudi Sodišče EU sledilo mnenju pravobranilca in s tem uničilo vse možnosti Slovenije za to, da Hrvaško prisili v implementacijo razsodbe.
“Očitane kršitve so akcesorne (postranske op. a.) v razmerju do vprašanja določitve meje med državama, ki spada pod mednarodno javno pravo,” je zapisal generalni pravobranilec Priit Pikamäe in dodal, da Sodišče EU ni pristojno za odločanje o mednarodnem mejnem sporu, ki ne sodi v pravo Unije.
Pravobranilec lahko presodi, da je slovenska tožba dopustna, delno dopustna ali nedopustna. Na podlagi mnenja pravobranilca sicer še ni mogoče sklepati o sodbi Sodišča EU, saj mu sodniki lahko sledijo, lahko pa tudi ne. Generalni pravobranilec Pikamäe je tako sodišču predlagal, naj se izreče za nepristojno za preučitev tožbe, ki jo je vložila Slovenija.
Cerar: Argumentacija je šibka
Argumentacija generalnega pravobranilca Priita Pikamäeja v mnenju o dopustnosti tožbe Slovenije proti Hrvaški v povezavi z arbitražo je šibka, počakajmo na dokončno odločitev Sodišča EU,” je v odzivu danes dejal zunanji minister Miro Cerar. Spomnil je, da mnenje pravobranilca za sodišče ni zavezujoče.
»Sodišče je doslej odločalo samo v petih primerih, ko je članica EU tožila drugo članico, kjer je v treh primerih sledilo mnenju pravobranilca, v dveh pa ne. Zato je treba počakati na oceno sodišča, ali je tožba dopustna, saj je postopek negotov,« je dejal Cerar.
Sodišče naj bi odločilo prihodnje leto. Če bo odločilo, da je dopustna, v kar Slovenija verjame, da bo, bo nato odločalo o vsebini. Minister je še poudaril, da odločanje Sodišča EU o tožbi “nikakor nima nobenega vpliva na veljavnost arbitražne sodbe”, s katero je meja med Slovenijo in Hrvaško dokončno določena in je zavezujoča za obe državi, Hrvaška pa jo mora implementirati. Vse argumente imamo na svoji strani, je poudaril.
Dr. Marko Pavliha: To mnenje pomeni klofuto ne samo Sloveniji, ampak tudi evropskemu in mednarodnemu pravu
Marko Pavliha, redni profesor prava in mednarodno priznani pravni strokovnjak, je o mnenju generalnega pravobranilca za Domovino povedal: »To mnenje je žal pričakovano, čeprav sem do konca upal, da ne bo tako. Pomeni pa hudo klofuto ne samo Sloveniji, ampak tudi evropskemu in mednarodnemu pravu,« je povedal Pavliha.
Do pozicije generalnega pravobranilca Priita Pikamäeja je kritičen: »Seveda gre za vprašanje mednarodnega javnega prava, ampak to javno pravo je del vladavine prava in glede na Lizbonsko pogodbo ga je nemogoče ločiti od evropskega. EU je namreč vezana na mednarodno javno pravo. Pravobranilec pravi, da so rešitve akcesorne, a države EU se med seboj, po načelu lojalnega sodelovanja iz Lizbonske pogodbe, medsebojno spoštujejo in si pomagajo pri izpolnjevanju nalog, ki sledijo iz pogodb EU. Te naloge pa se začnejo pri izpolnjevanju nalog zapisanih v teh pogodbah, torej tudi pravne države. Nesprejemljivo se mi zato zdi, da nekdo to načelo lojalnega sodelovanja označi za aceksorno (postransko),« je bil kritičen Pavliha.
Po profesorjevem prepričanju je to enako,kot da bi govorili, da so človekove pravice postranska tema.
Ob tem dr. Marko Pavliha izpostavlja, da ima ob vsem tem Slovenija še argumente, ki se nanašajo na nespoštovanje skupne ribiške politike, meje, morskega prostorskega načrtovanja. »Vse to pa kot kaže ni zmoglo prepričati generalnega pravobranilca. Upam, da bo sodišče EU uspelo narediti to, kar naredi v 50% primerov. Torej, da ne upošteva predlogov generalnega pravobranilca in da naredi tisto, kar je prav in pravično: da upošteva slovensko tožbo.«
Odločitev zmanjšuje slovenske možnosti
V nasprotju z mnenjem zunanjega ministra Cerarja je Pavliha prepričan, da to mnenje generalnega pravobranilca zmanjšuje možnosti Slovenije pred Sodiščem EU. »Sodišče EU je želelo dobiti s tem mnenjem dodaten alibi. A tudi nekatera druga dejanja so kazala na to, da se bo zgodilo ravno to, kar se je. Navsezadnje je tudi predsednik Sodišča EU na obisku v Sloveniji izrazil svoj dvom, da je sodišče EU pristojno. Že takrat sem bil prepričan, da bi morala Slovenija izločiti predsednika Sodišča EU iz odločanja o tej zadevi,« pravi Pavliha in dodaja, da Slovenija kljub vsemu temu ni odreagirala.
Po njegovem prepričanju je celotna zadeva precej politična in je to “samo ena od posledic slovenske diplomatske nesposobnosti.”
Na vprašanje, kaj preostane Sloveniji, če tudi Sodišče EU odloči, da ni pristojno za odločanje v tej zadevi, Pavliha pravi, da Slovenija nima več nobene možnosti. »Pritožbe zoper takšne odločitve Sodišča ni. Tako bi imela Slovenija zvezane roke in bi ji ostala le še politična sredstva. Recimo z blokado vstopa Hrvaške v schengenski prostor,« je dejal Pavliha.
Dodal je, da je skorajda prepričan, da implementacije arbitražne razsodbe med državama po takšnem scenariju zagotovo ne bomo videli.
