Domov Novice Stran 1171

Severna Koreja – jedrski reaktor je v polnem obratovanju

0

Severna Koreja pravi, da je njen glavni jedrski kompleks v Jongbjonu začel ponovno obratovati s polno močjo. Državna agencija KCNA je sporočila, da država izboljšuje svoje jedrsko orožje tako v kvaliteti, kot tudi v količini.

Gre za prvo uradno potrditev Severne Koreje, da bo nadaljevala s tem programom. Pred tem so v ZDA domnevali, da se delo na reaktorju nadaljuje na podlagi satelitskih posnetkov.

Reaktor v Jongbjonu je bil ustavljen leta 2007, vendar so se v Pjongjangu leta 2013 odločili, da ga bodo ponovno zagnali. Reaktor je bil vir plutonija za severnokorejsko jedrsko orožje.

Strokovnjaki menijo, da bi reaktor v ponovnem delovanju lahko izdelal za eno atomsko bombo plutonija na leto.

Pet stvari, ki jih je dobro vedeti o Schengenskem sporazumu

0

Zaradi nenadzorovanega vstopa velikega števila migrantov na svoje ozemlje so se te dni nekatere izmed članic odločile ponovno začasno vzpostaviti nadzor na svojih mejah. Ti so bili namreč opuščeni po podpisu Schengenskega sporazuma, ki predvideva reden nadzor zgolj na zunanjih mejah Evropske unije. 

Pet pomembnih dejstev o  Schengenskem sporazumu navajamo spodaj.

1. Kaj je Schengenski sporazum?

Dokument, ki je bil podpisan leta 1985 v luksemburškem mestu Schengen. S sporazumom se je pričelo ustvarjanje Evropskega teritorija, ki bi bil brez notranjih meja.

Leta 1990 ga je zamenjala Schengenska konvencija, ki je natančneje določila osnovne pojme, ki so bili sprejeti leta 1985. Ko je 1995 prišel v veljavo, je bila glavna posledica to, da so lahko prebivalci držav podpisnic prečkali meje brez potnih listov.

Sporazum je postal del Evropskega pravnega sistema z Amsterdamskim sporazumom leta 1997.

2. Kdo je vključen v ta sporazum?

Danes je v Schengensko območje vključenih 26 držav, 22 od teh je članic Evropske unije, vključene pa so še Švica, Liechtenstein, Islandija in Norveška.
Prvotne podpisnice iz leta 1985 so Francija, Nemčija, Belgija, Luksemburg in Nizozemska. Slovenija je v območje vstopila leta 2007.

3. Kdo ni vključen v ta sporazum?

Državi Združeno kraljestvo in Irska sta se odločili, da bosta ohranili svoje meje, vendar sta sprejeli druge dele sporazuma, na primer SIS – informacijski sistem, ki sodstvu omogoča lažji dostop do podatkov v zvezi s kriminalom.

Štiri druge EU države zaenkrat še niso vključene v Schengenski sporazum: Ciper, Bolgarija, Romunija in Hrvaška.

4. Kaj omogoča Schengensko območje?

Omogoča svobodno gibanje okoli 400 milijonov državljanom EU, ki za prestop notranjih mej ne potrebujejo potnega lista. Svoboda gibanja je ena od temeljnih pravic, zapisana tudi v Maastritski pogodbi iz leta 1992.

Med ostale prednosti Schengena sodijo tudi enaka pravila za prečkanje zunanje meje, vključno z osnovnimi pravili pridobitve vizuma, boljše policijsko sodelovanje, dostop do SIS-a ter usklajena pravila za kratkotrajne vizume (3 mesece).

Poleg  tega je sedaj relevantna Dublinska uredba določa, da je za prosilca za azil odgovorna država, skozi katero je ta prvi vstopil v EU.

5. Ali je Nemčija zanemarila Schengenski sporazum?

Tehnično gledano, ne.

Schengenske države imajo pravico do ponovne začasne vzpostavitve mejnih kontrol, in sicer prvotno za 10 dni, to lahko nato na 20 dni obnavljajo največ dva meseca. Takšne mejne kontrole lahko vzpostavijo samo takrat, kadar gre za grožnjo varnosti prebivalcev države.

Začasni ukrep ali konec Schengena? Komentarji na Twitterju:

Slovenija 26. na lestvici do staranja prijaznih držav

0

V Sloveniji se je razmeroma lepo starati, čeprav ne tako kot v Švici, Norveški, Švedski, Nemčiji in Kanadi. Med 96 državami, ki jih obravnava Global Age Watch Index 2015, je Slovenija na 26. mestu.

Lestvica, ki jo pripravlja mednarodna organizacija Help Age International, upošteva štiri dejavnike: varnost prihodkov, zdravstveno stanje, zaposlitev in izobraževanje in zagotavljanje ugodnega okolja. Prav v slednjem Slovenija zaseda visoko 7. mesto med 96.državami, visoko pa je tudi pri varnosti prihodkov, kjer je petindvajseta.

Help Age International navaja še nekaj zanimivih statistik. Slovenci lahko pričakujemo, da bomo po 60. letu dočakali še 23 let življenja, od tega 17.3 leta v dobrem zdravju. 95% ljudi nad 65 let prejema pokojnine,

Zanimiv je tudi podatek o odstotku prebivalstva, starejšega od 60 let. V letu 2014 je bilo takšnih 25.2 %, leta 2030 jih bo 32.7 %, leta 2050 pa tudi 39 %.

Brglez: Dobovšek, Bratušek in Bon Klanjšček se lahko povežejo

0

Predsednik DZ Milan Brglez je odločil, da nekdanji poslanec SMC Bojan Dobovšek ter poslanki ZaAB Alenka Bratušek in Mirjam Bon Klanjšček izpolnjujejo zahtevane pogoje in se lahko povežejo v poslansko skupino nepovezanih poslancev.

Vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev bo Bojan Dobovšek, njegova namestnica pa bo Alenka Bratušek.

Kljub vprašanju skladnosti s poslovnikom DZ-ja je večina poslanskih skupin že pred tem pojasnila, da ne nasprotuje ustanovitvi nove, vendar je končna odločitev pripadala Brglezu. Neskladno s poslovnikom naj bi bilo dejstvo, da sta tako Bratuškova kot Bon Klanjščkova članici stranke ZaAB.

Novi zakoni na Madžarskem: Zaradi ilegalnega prečkanja meje v zapor

0

Na madžarskem danes začne veljati strožja zakonodaja, ki se tiče predvsem tistih, ki bi poskušali ilegalno prečkati mejo. Za takšno početje je po novem predvidena triletna zaporna kazen, pet let pa, če bodo ob tem povzročili gmotno škodo – prerezali ograjo.

Madžarski je sedaj uspelo zapreti še zadnji del meje s Srbijo z žičnato ograjo. Do sedaj je bil namreč odprt odsek pri mejnem prehodu Röszke, kjer je bil tudi večji zbirni center za begunce.

Zaradi tega je bilo v nedeljo in včeraj povečano število beguncev, ki so v EU vstopili po tej poti, saj je ta od danes naprej za njih zaprta.

TIGR in njegov boj, ki traja še danes

0

V teh dneh, ko Primorci praznujemo svoj največji praznik, se spominjamo prispevka, ki ga je Primorska dala v slovensko zgodovino prek najrazličnejših borb in dokazov prave domoljubnosti.

Največji izmed njih je prišel iz organizacije, ki je v Sloveniji pogosto zapostavljena, potisnjena v kot in marsikje napačno postavljena v kontekst druge dominantne organizacije.

V mislih imam seveda TIGR, prvo protifašistično organizacijo v Evropi. TIGR je kot ponos Primorske in tudi celotne Slovenije še kako zaslužen za ohranitev slovenskega jezika in dejstva, da Primorci, skupaj s prebivalci drugih slovenskih regij, živimo v svoji državi (pa naj se nam zdi še tako slaba).

TIGR-ovce združevala ljubezen do naroda in domovine

TIGR je skozi vso svojo zgodovino deloval po principu raznolikosti, ki nas vse združuje. Ni bila pomembna politična pripadnost, vera ali nazorsko prepričanje, temveč ljubezen do svoje dežele in naroda ter pripravljenost narediti vse za izgon okupatorja s slovenskega ozemlja.

Tako je bilo tudi po drugi svetovni vojni, čeprav je TIGR takrat dočakal težje preizkušnje kot kdajkoli prej. Danes marsikdo ne ve, da je bil zlorabljen in podvržen politični volji komunistične partije. Številne likvidacije TIGR-ovcev, ki so jih organizirali komunisti, so še vedno zamolčane, TIGR-ovci so bili v osvobodilnem boju obravnavani kot nižja kasta borcev.

Osamosvojitev odstrla zamolčano zgodovino TIGR-a

Pravičnejšo obravnavo je TIGR dočakal z osamosvojitvijo. Leta 1994 je bilo na pobudo Karla Kocjančiča in Cirila Pelicona ustanovljeno društvo za negovanje rodoljubnih tradicij TIGR Primorske.

Številnim TIGR-ovcem in drugim domoljubnim Primorcem, ki jih je bivši režim “pozabil”,  so se poklonili z doprsnimi kipi. Izšlo je mnogo knjig o TIGR-u, v Državnem zboru je bil sprejet zakon, ki je odpravil krivice ter izenačil status tigrovcev z borčevskim.

Tudi na tigrovskih proslavah je zavel nov veter, saj so privrela na dan čustva, potlačena v zadnjih petdesetih letih. Pojavile so se javne zahteve odgovornim, naj pokažejo, kje so skriti grobovi pobitih tigrovskih voditeljev. Saša Vuga je v proslavi v Kobaridu 2001 dejal: “Gospodje, ki me sedaj morda poslušate, povejte kje je grob dr. Andreja Uršiča. Spovejte se in vam bo lažje.

Iskanje resnice prineslo probleme

In prav glasna neposrednost zahtev za popravo krivic je privedla do problemov. Z ustanovitvijo društva je vanj vstopilo tudi mnogo ljudi iz borčevskih vrst ter drugih pripadnikov komunistične levice. Čeprav je bilo društvo že pred ustanovitvijo deležno številnih kritik in poskusov vplivanja, da do nje ne bi prišlo, se je ob aktivnejšem društvenem delovanju vse skupaj le še stopnjevalo. Spor se je zanetil znotraj društva.

Prepire so zanetili pripadniki levice in borčevske organizacije, v principu apolitično društvo pa se je začelo cepiti na dva dela. Voditelji Kocjančič, Magajna in Pelicon so vse do svoje skoraj hkratne smrti društvo še uspeli ohranjati združeno. Po njihovem odhodu pa je leva opcija močno prevladala in TIGR je začel ideološko drseti v mračna leta bivšega režima.

Stigmatizacija TIGR-a kot teroristične organizacije

Vzporedno s tem so TIGR začeli napadati borci in njihovi politični zavezniki.  tako je na eni zmed proslav dr. Igor Lukšič kot slavnostni govornik dejal, da je bila TIGR: »teroristična organizacija, ki je hotela z nasilnimi akcijami opozoriti svetovno javnost na vprašanje narodnih manjšin v Italiji, in je izvajala konkretne teroristične akcije, da bi tako zbudila pozornost in simpatije širokih množic«. Prav tako je Mitja Ribičič v Primorskega rodoljuba napisal: »Tigr ni bil napredno gibanje, čeprav je bilo usmerjeno proti fašizmu, ker to ni bila zavestna politična akcija, ampak narodnoosvobodilno gibanje«.

Sredi leta 2015 je bilo ustanovljeno društvo 13. maj, ki se trudi za ohranitev vrednot tigrovcev v pravem pomenu besede. Kot kaže je zdravemu jedru TIGR-a dokončno prekipelo od bojev znotraj samega društva in “levičarskega lobija”.

Upajmo lahko, da bo novo društvo ostalo zvesto tradiciji in bo raznolikosti članov navkljub ostalo združeno, kot so ostali tigrovci v svojem iskrenem domovinskem boju. Žalostno bi bilo čez nekaj let ponovno ugotavljati, da si leva opcija poskuša podvreči tudi slednjega.

Slovenija na lestvici ekonomske svobode na 111. mestu z Nigerijo in Kitajsko

0

Na lestvici ekonomske svobode sveta 2015, ki jo objavlja Visio institut, je Slovenija med 157 državami zaselda 111. mesto, kar je 6 mest slabše kot lani in za 50 mest slabše kot leta 2010.

S 111. mestom je Slovenija najslabše uvrščena država Evropske unije. V Evropi pa se je slabše uvrstila le še Ukrajina, ki zaseda 124. mesto.

ekonomska-svoboda-sveta2

VIDEO: Madžari končali ograjo na meji s Srbijo, v veljavi strožja zakonodaja do migrantov

0

Madžarska policija je z ograjo zaprla  zadnje preostalo prečkanja meje med Srbijo in Madžarsko, ki so jo migranti uporabljali za vstop v našo vzhodno sosedo.

V veljavo je stopila tudi nova zakonodaja, ki vse, ki pri prestopu meje ne zaprosijo za azil, obravnava kot storilce kaznivega dejanja nezakonitega prestopa meje, zaradi česar jih lahko čaka tudi zapor.

Egiptovski milijonar Italiji in Grčiji ponudil 200 milijonov € za “begunski otok”, a ni odgovora

0

Naguib Sawiris, tretji najbogatejši Američan, je poslal grški in italijanski vladi predlog za nakup otoka, na katerega bi nastanil begunce, ter zanj ponudil 200 milijonov evrov. Po petih dneh čakanja, odgovora še ni dobil, poroča Newsweek.

Njegova ponudba vključuje izgradnjo infrastrukture kot so hiše, bolnišnice in šole, namenjene novim naseljencem otoka.

Tiste, ki njegovo ponudbo javno označujejo kot neprimerno je pozval, naj sami predlagajo boljšo idejo ali raje utihnejo.

 

Papež Frančišek: vzrok za begunsko krizo je slab in nepravičen družbeno-ekonomski sistem

0

Papež Frančišek je v današnjem intervjuju za portugalski katoliški radio Renascenca spregovoril o begunski krizi in vzrokih zanjo, obenem pa je Evropejce ponovno pozval, naj sprejmejo begunce. Dve begunski družini za Vatikan sta že izbrani in se bosta v tamkajšnjih župnijah naselili kmalu. Obenem je papež kot primer beguncev po 2. svetovni vojni omenil tudi Slovence. 

Na vprašanje, kako doživlja begunsko krito, je papež Frančišek dejal, da ubogi ljudje bežijo pred vojno in lakoto, kar je le vrh ledene gore. Vzrok pod gladino je slab in nepravičen družbeno-ekonomski sistem, ki je človeka odstranil s središča in tja postavil boga denarja.

Zato je potrebno tam, kjer je vzrok za migracije lakota, ustvariti delovna mesta in investicije. Kjer je vzrok vojna, je treba iskati in delati za mir. Danes pa je svet v vojni sam s seboj, uničuje zemljo, skupen dom, okolje … je prepričan Frančišek.

Begunce moramo sprejeti, saj je to naša zaveza iz Svetega pisma

V nadaljevanju intervjuja je Frančišek spregovoril o ljudeh, ki bežijo. Dejal je, da jih moramo sprejeti takšne, kakršni so in poudaril, da je tudi sam otrok migrantov. “V Argentino so prihajali številni, med njimi tudi Poljaki, Slovaki, Hrvati, Slovenci, pa tudi Sirci in Libanonci. In z vsemi so povsem dobro shajali,” je dodal

Papež se zaveda tudi varnostnih vidikov migracij: “Resnica je, da zgolj 400 kilometrov od Sicilije deluje izredno kruta teroristična skupina, zato je nevarnost infiltracije v Italijo povsem realna.”

“A če prispe begunec, ga moramo sprejeti navkljub varnostnim ukrepom, ker je to naša zaveza iz Svetega pisma. Mojzes je rekel svojemu ljudstvu: “sprejmite tujca, ker ste tudi vi bili tujci v egiptovski deleži.”

Papež o “stari gospe”

Papež je še dejal, da ni izgubil upanja v Evropo, ki po njegovem še ni “mrtva”, ampak ima priložnost ponovno postati “mati Evropa,” v kar jo lahko spremenijo mladi politiki z novimi pristopi in načini delovanja.

Papež postavlja zgled krščanskega odnosa do beguncev
Frančišek je še enkrat več poudaril človekoljubno dimenzijo odnosa do ljudi, ki bežijo pred vojnami in revščino, kar je nad vsemi drugimi vprašanji in pomisleki, h čemer kristjane zavezuje evangelij.

Podrobneje je razložil tudi svoje predstave o sprejemanju vsaj ene begunske družine v vsako župnijo. Ne pričakuje, da živijo skupaj z duhovniki, ampak da se v župnijskem občestvu najde prostor za manjše stanovanje, streho nad glavo, da so begunci sprejeti in vključeni v skupnost.

Zanimivo bo videti, kako bomo papeževem zgledu sledili v Sloveniji. 

 

Zadnje objave

Izbor urednika