Novela Zakona o preprečevanju nasilja v družini potrjena, a strahovi, da bo otrokom dovoljeno vse, ostajajo.

Danes je na seji Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide potekala razprava o predlogu novele Zakona o preprečevanju nasilja v družini, ki prah dviguje predvsem okrog prepovedi telesnega kaznovanja otrok ter občutka, da gre zakonodaja še bolj v smer permisivnega odnosa do vzgoje in zaščite otrokovih pravic, pozablja pa na dolžnosti.

V razpravi so aktivno sodelovali tudi številni zunanji gostje, denimo varuhinja človekovih pravic, Tomaž Merše iz Družinske pobude, Franc Donko iz Gibanja za otroke in družine ter še nekateri drugi.

V dvorani je vladal konsenz, da je nasilje v družini nesprejemljivo, kar je pokazalo tudi glasovanje, saj je bila novela potrjena brez glasu proti.

A nekateri govorci in nevladne organizacije kljub temu opozarjajo na preveč pavšalno, ohlapno in presplošno opredeljevanje nasilja v družini, ki bi v praksi lahko pripeljalo do skrajnih primerov v smer zakonske potuhe otrokom pri povsem vsakdanjih opravilih. 

Sprememba zakona med drugim prinaša korigirano definicijo družinskih članov, podaja razširjeno definicijo nasilja ter nasilnih dejanj, uvaja nove ukrepe v pomoč žrtvam nasilja ter mehanizme za kaznovanje tistih, ki se poslužujejo nasilnih dejanj.

A po pričakovanjih je glavnina razprave potekala okrog novega 3.a člena, ki uvaja prepoved telesnega kaznovanja otrok ter v zvezi z definicijo fizičnega nasilja, ki zaradi splošnosti po mnenju nekaterih zajema marsikaj, odvisno od tolmačenja.

Prepoved telesnega kaznovanja otrok ima uzakonjeno že več kot 50 držav

Predlagatelji spremembe zakona na pomisleke odgovarjajo, da se bo pri postopkih uporabljala zdrava pamet, poleg tega pa naj bi po njihovo člen zakona prinašal predvsem simbolno spremembo in da se v dejanskem življenju posameznikov zaradi njega ne bo nič spremenilo ter da zaradi svojih dejanj ne bo nihče kaznovan.

"To je zgolj sporočilo. Neka simbolična gesta, kot vidite ni niti kazni za to, priti mora do kaznivega dejanja, da reagira policija in tožilstvo. Ne klofutajmo otrok. Ne vzgajajmo z nasiljem," je denimo dejala varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer

Predstavnica Zveze prijateljev mladine, Dušica Pleterski Rigler, je povedala, da si sama niti ne predstavlja, zakaj bi nekdo otroka sploh želel tepsti: "Ne morem si misliti, da si kateri od staršev želi fizičnega nasilja, medtem ko je treba postaviti jaslice, medtem ko je treba prisiliti otroka, da pospravi sobo, da mu je pri tem treba groziti." Dodala je še, da Gibanje za pozitivno starševstvo ni gibanje za permisivno vzgojo, ampak gibanje za vzgojo otrok na dostojen, človeku primeren način.

Razpravljavci, ki so brezpogojno zagovarjali spremembe zakona, so vseskozi zavračali očitke, da gre za uzakonjanje permisivne vzgoje ter za omejevanje starševske moči pri vzgojnih ukrepih. Po njihovo je to zgolj simboličen zapis nekaznovanja otrok v slovensko zakonodajo.

Kje je meja med nasiljem in vzgojo?

Predstavnik Družinske pobude, Tomaž Merše, sicer pozdravlja prizadevanje vlade za zmanjšanje pojava nasilja v družini, a obenem meni, da je potrebna bolj natančna opredelitev nasilja, da se lahko od nasilnih dejanj ločijo vzgojni ukrepi, ki jih starši upravičeno izvajajo nad otroki.

"Popolnoma se strinjamo, da je nasilje nesprejemljivo, vendar pa ga je treba pravilno definirati; je treba vedeti, kaj je nasilje. Prej je bilo rečeno, da vsi vemo, kaj je nasilje. Mislim, da bi se pred desetimi leti morda s tem še strinjal, danes pa ne več, zato ker je bil tukaj pred nedavnim sprejet zakon, v katerem je osnovno merilo diskriminacije in prizadetosti ... počutje tistega, ki je domnevno prizadet."

Zaradi tega, pravi Merše, definicije nasilja niso več tako zelo jasne, ko je denimo potrebno otroka v kaj prisiliti, na primer, da otrok vzame zdravilo ali pa da pospravi za seboj. Pravi, da v zakonu pogreša dodatna pojasnila, v katerem primeru siljenje otroka ni nasilje, ampak vzgoja.

"Omejevanje gibanja, omejevanje komunikacije. Ko se odvisnemu najstniku od digitalnih naprav vzame tako napravo, to ustreza definiciji omejevanja komunikacije v tem zakonu. Ko se ga ne pusti na žur ali se mu omeji, kdaj mora priti nazaj ali pa se ga sploh ne pusti nekam, je to omejevanje gibanja, ki ustreza definiciji v tem zakonu, pa ni nikjer nobene razlage, da temu ni tako," opozarja Merše na pomanjkanje objektivnih kriterijev, kar bi lahko v praksi povzročalo zmedo.

Predstavnik gibanja Za otroke in družine, socialni delavec Franc Donko, meni, da ima zakon sicer dober namen ampak bo le-ta imel slabe posledice. Boji se, da se bodo po sprejemu tega zakona centri za socialno delo lahko vtaknili v delovanje vsake normalne družine, saj se bo vsako dejanje vzgoje lahko že smatralo kot nasilje.

Tako poslanec SDS Marijan Pojbič, kot poslanka NSi Iva Dimic sta dejala, da njuni stranki podpirata ničelno toleranco do nasilja, a izpostavila nedopustnost vse večje regulacije delovanja družine s strani države.

SDS je sicer pripravila amandma, ki bi fizično kaznovanje otrok v določenih primerih definiral kot družbeno sprejemljivo metodo vzgoje, a ga je tik pred sejo umaknil s procedure.