Novela o financiranju zasebnih šol je zavrnjena. Napovedi z levice o nadaljevanju protiustavne ideološke vojne.

POSLUŠAJ ČLANEK
Državni zbor je na izredni seji, ki je posledica vetov državnega sveta, ponovno glasoval o noveli o financiranju zasebnega šolstva. Glede ne izid prvega glasovanja zakon ne bi smel prejeti zadostne podpore, saj je bila opozicija z izjemo levice proti zakonu, vzdržani pa so bili v SMC.

Vendar pa sta bila za sprejem zakona potrebna le dva oziroma štirje dodatni glasovi. Zato končni izid nikoli ni bil gotov. Toda po glasovanju je jasno, da ministru Pikalu ni uspelo. Za zakon je glasovalo le 43 poslancev proti pa 23. Zakon tako ni bil potrjen, saj je bila za sprejem potrebna absolutna večina, ki znaša 46 glasov.

Primer reševanja ustavne odločbe tako ostaja na mrtvi točki, oziroma prav tam, kot ob sprejemu sklepa ustavnega sodišča.

Kakšne bodo politične posledice


Trenutno ne gre pričakovati, da bo zavrnitev prinesla kakršnekoli politične posledice. Najverjetneje bo zavrnitev še zamrznila obstoječe stanje. Kajti izkazuje se, da nobena stran moči za uveljavitev svoje rešitve nima dovolj glasov. Tako lahko ostane še nekaj časa. Ni pričakovati, da bi poraz ministra prinesel njegov odstop, prav tako pa je malo verjetno, da bi minister za rešitev odločbe podal kakšen sprejemljivejši predlog. Kajti kakršnokoli izenačitev financiranja bi zagotovo blokirali v Levici in SD. Njuna volilna baza namreč izenačitve ne podpira, bolj zaskrbljujoče pa je, da so za ugajanje svojim volivcem pripravljeni kršiti ustavo.

Tako bo uveljavitev odločbe najverjetneje postala breme ustavnega sodišča. Spomnimo, da je to nekoč takšno izigravanje svoje odločitve že presekalo. Tako je bila ustanovljena občina Ankaran.

"Če bo zakon padel, bomo začeli z zbiranjem podpisov za referendum," je pred glasovanjem napovedala Maša Kociper iz SAB. Pričakovati je, da si bo ob tem stranka SDS prizadevala za ponovno vložitev svojega zakona, medtem ko v Levici želijo spremembo ustave, kamor bi jasno zapisali, da je država dolžna financirati le javno šolstvo.

Čas da se glave ohladijo


Toda takšna odločba ustavnega sodišča bi bila za parlament sramota. Kljub poskusu izigravanja s strani vlade v civilni iniciativi Združeni starši še vedno verjamejo, da se bo vlada zato pripravljena pogajati. Na to nakazujejo tudi besede predstavnika iniciative Marka Balažica:

V civilni iniciativi Združeni starši mislimo, da današnje glasovanje odpira novo priložnost, da skupaj poiščemo ustrezno rešitev za uresničitev odločbe Ustavnega sodišča. Upamo, da bodo parlamentarne počitnice umirile strasti in omogočile pogovore brez ideološkega naboja. Združeni starši si bomo prizadevali, da bi nedržavne in državne šole tudi v prihodnje omogočale kakovostno izobrazbo vsem državljanom RS.

Prvi politični odzivi so predvidljivi


Takoj po glasovanju so sicer glave še vroče. Nasprotniki slavijo zmago in pozivajo ministra k odstopu.



A kakšna zmaga je pravzaprav zavrnitev neustavnega zakona. Danes nikakor ni čas za slavljenje, česar se zavedajo tudi na družbenih omrežjih.





 
KOMENTAR: Uredništvo
Prepričevanje prepričanih
Pravzaprav danes nihče ne more praznovati zmage, ta je lahko le Pirova. Državni zbor je glede uresničitve odločbe popolnoma razdeljen, kar v iskanju ustrezne rešitve nikakor ni dobro. Tudi če bi zakon slučajno bil sprejet, bi ga z gotovostjo zavrnilo ustavno sodišče, saj so mu svoje negativno mnenje podale prav vse zakonodajnopravne službe, ki so ga dobile v ocenjevanje. Jasno je, da bodo nasprotniki izenačitve financiranja morali popustiti, ali pa se ne bo nič zgodilo. Bolj verjetna je slednja možnost, sprememba zakona bo za ta mandat najverjetneje pospravljena v predal. V posmeh pravni državi. Morda pa to godljo tako kot v primeru občine Ankaran preseka ustavno sodišče. Minister pa se bo v vsakem primeru obnašal, kot da se ni nič zgodilo. Zaskrbljujoče pa so napovedi s strani dela koalicije, da bodo o položaju nedržavnih šol začeli zbirati podpise za sklic referenduma. Ideologija je res prevzela debato o enakosti pred zakonom. Za nekatere slovenske parlamentarce očitno še vedno velja ideja, da so nekateri bolj enaki od drugih.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike