Novela zakona o zaščiti živali: nepremišljeni in rokohitrski ukrepi, ki so lahko celo neustavni

Državni zbor se je danes v okviru redne majske seje lotil obravnavanja predloga novele Zakona o zaščiti živali, ki je med kmeti in tudi med veterinarsko stroko povzročil nemalo razburjenja. V koaliciji sicer še vedno trdijo, da zakon kmetov in rejcev ne napada.

Predmet obravnavanja v državnem zboru bo danes predvidoma še predlog deklaracije o spominu na holodomor, namerno povzročeno lakoto v 30. letih prejšnjega stoletja v Ukrajini s strani Rusije oziroma Sovjetske zveze.

Do predloga novele deloma kritični tudi v ministrstvu za kmetijstvo

Predlog novele Zakona o zaščiti živali so vložili poslanci koalicije s prvopodpisano Meiro Hot iz vrst Socialnih demokratov. Med drugim predlog novele vključuje spremembe, kot so ustanovitev prehodnih hlevov za odvzete živali, ustanovitev specializirane inšpekcije za zaščito živali in vzpostavitev obveznega internega video nadzora v klavnicah. Pooblaščeni svetovalci, kot so poimenovali novo inšpekcijo, bi morali opraviti zgolj 40-urni tečaj, po katerem naj bi že znali presojati pravilnost oskrbe rejnih in hišnih živali.

Cilj novele naj bi bil predvsem sistemska nadgradnja veljavne zakonodaje, zlasti na področjih svetovanja, nadzora in odkrivanja nezakonitih ravnanj z živalmi in njihove oskrbe. Kot je povedala prvopodpisana Hotova, večina sicer za svoje živali dobro skrbi, a so »žal med nami še vedno posamezniki, ki držijo živali na verigah celo življenje ali jih zapirajo v premajhne prostore«.

V koaliciji zavračajo mišljenje, da gre za degradiranje veterinarske stroke, saj da s to novelo dejansko ponudijo roko veterinarski stroki, prav tako pa se z nobenim dejanjem ne poskušajo spravljati nanje.

Sicer pa so tudi v vladi predlagali določene spremembe zakona. Mestoma je namreč zakon dokaj nejasen. Na primer, zakon govori o prepovedi uporabe živali v cirkusih in na cirkusu podobnih prireditvah, pri čemer pa slednjih ne definira. Glede uvedbe pooblačenih svetovalcev so na vladi opozorili, da je treba določene predlagane rešitve dopolniti ali spremeniti tako, da ne bo mogoče razumeti pooblaščenih svetovalcev v smislu vzpostavitve vzporednih sistemov nadzora, ki bi imeli pristojnost državnih organov, je povedala ministrica za kmetijstvo Irena Šinko.

V veterinarski zbornici Slovenije na drugi strani vladi očitajo, da so nekatere določbe nejasne, nezakonite, morda celo neustavne. Ker se uvajajo »pooblaščeni svetovalci«, ki bi lahko na kmetijah ugotavljali morebitne nepravilnosti, v zbornici menijo, da gre za degradacijo veterinarske stroke. Kmetje poleg uvedbe pooblaščenih svetovalcev nasprotujejo tudi določbi, da bi morale v klavnicah biti nameščene kamere. Kot so povedali v Kmetijsko gozdarski zbornici, gre za nepremišljeno novelo, ki uvaja rokohitrske rešitve za zaščito živali, ki lahko povzročijo več škode kot koristi.

Veterinarji se za opravljanje istih nalog usposabljajo 10 let, 40-urni tečaj pa bo za pooblaščene svetovalce dovolj

S temi očitki pa se ne strinjajo v koalicijskih strankah. Kot je danes na seji povedala poslanka Levice Tatjana Greif, sta pretepanje in grobo ravnanje z živino v naših klavnicah stalna praksa, kar je treba preprečiti. Dokazi o slabi praksi ravnanja z živalmi so prišli v javnost »ravno zahvaljujoč nevladnim organizacijam in njihovemu delu, saj inšpekcijske službe ob ogledu niso ugotovile ničesar. Z omogočanjem videonadzora bo teh zlorab manj«, je še povedala Greifova.

V SDS so sicer mnenja, da je morda imela novela zakona dober namen, a je ena glavnih napak tega zakona, da pri njem ni sodelovala stroka, sploh veterinarska. Kot je povedal poslanec SDS Jožef Jelen, bi lahko ti pooblaščeni svetovalci že po tako hitro opravljenem tečaju presojali pravilnost oskrbe tako rejnih živali kot hišnih ljubljenčkov, lahko pa bi svetovali tudi skrbnikom živali. Veterinarji se za opravljanje teh nalog usposabljajo več let, najprej s 6-letnim študijem na fakulteti, nato pa še s štiriletno prakso. Predlog novele bi po besedah poslanca SDS dal pooblaščenim svetovalcem možnost, da vstopijo na posamezno zasebno lastnino in zbirajo dokaze o ravnanju z živalmi, kar je hud poseg v zasebnost.

Po mnenju SDS je sporna tudi obveznost označevanja mačk in prepoved privezovanja psov, saj to ne upošteva specifičnosti kmečkega okolja in dvorišč. Deloma je novela zakona tudi nejasna, predvsem glede obveznosti videonadzora v klavnicah in glede uvedb prehodnih hlevov.

Mnenje Nove Slovenije je na seji izrazila poslanka Vida Čadonič Špelič, ki je sama po izobrazbi veterinarka. Po njenih besedah bi zakon moral biti zelo strokoven zakon, a so poslanci danes o živalih govorili kot politiki. Živali, ki so čuteča bitja, bi si morale zaslužiti, da jim pomaga stroka, ki bi jo podprla politika, tukaj pa se je zgodilo ravno obratno.

Po besedah Čadonič Špeličeve so v Novi Sloveniji po januarskem posvetu o zaščiti živali, ki je potekal v Državnem zboru, pričakovali, da bo stroka pripravila dober zakon, ki ga je treba pripraviti in sprejeti, glavno besedo pa je dobila politika. Čadonič Špeličeva je izpostavila še problem, ki ga ni uspel rešiti še aktualni zakon iz leta 2021, ne naslavlja pa ga tudi trenutna vladna novela, in sicer financiranje zavetišč. Ta namreč pokajo po šivih, zato je potrebno rešiti problem njihovega financiranja.

“Dajmo politiki poslušati kmete, dajmo poslušati stroko. Kmetje so praviloma dobri in odgovorni lastniki živali, razen redkih izjem. Zaradi tega v Novi Sloveniji pozivamo, naj kmetje in veterinarji delajo tisto, kar najbolje znajo, naj skrbijo oziroma nadzirajo svoje živali. Politiki pa umaknimo ta zakon in ga napišimo še enkrat, da bo takšen, kot mora biti,” je za konec še poudarila Čadonič Špeličeva.