Nove ugotovitve o Torinskem prtu: nedvomno vsebuje kri trpečega človeka

Foto: wikipedia
POSLUŠAJ ČLANEK
Najnovejša raziskava slovitega Torinskega prta, v katerega naj bi po smrti na križu zavili Jezusa Kristusa, kaže, da so na njem prisotne sledi krvi žrtve, ki je bila mučena, trdijo znanstveniki.

Slednje izpodkopava trditev, da gre za srednjeveški ponaredek, na katerega je bila podoba Kristusa naslikana z barvo, piše Catholic News Agency. 

Zelo majhni delčki na lanenih vlaknih prta pričajo o scenariju "velikega trpljenja osebe, ki je bila zavita v ta mrtvaški prt," pravi Elvio Carlino iz italijanskega Inštituta za kristalografijo.

Ti nanodelci imajo po besedah še enega strokovnjaka, profesorja Giulia Fantija iz Univerze v Padovi, "nenavadno strukturo, velikost in porazdelitev, ki ni tipična za zdravega človeka. Kažejo namreč visoke vrednosti snovi, imenovane kreatinin in feritin, ki so značilne za paciente, ki kažejo serije travm, recimo zaradi mučenja.

"Prisotnost teh bioloških nanodelcev, ki smo jih odkrili v naših eksperimentih, kažejo na nasilno smrt človeka, ki je bil zavit v Torinski prt," pravi Fanti.

Rezultati dognanj, ki so jih avtorji objavili v ameriški znanstveni reviji PlosOne, nasprotujejo trditvam, da je podoba na Torinskem prtu naslikana z barvo, kot pravijo tisti, ki podpirajo teorijo o srednjeveškem ponaredku. "Značilnosti teh delcev kažejo, da to ne morejo biti artefakti, nanešeni na tkanino skozi stoletja," je še zatrdil Fanti.

Torinski prt sodi med zelo dobro poznane relikvije, ki jih povezujejo s trpljenjem Jezusa Kristusa in je bil v krščanski skupnosti skozi stoletja prenašan iz roda v rod kot pristen mrtvaški prt Jezusa Kristusa.

Predvsem v zadnjem stoletju je bil predmet obsežnih znanstvenih raziskav, ki so skušale ugotoviti njegovo avtentičnost in izvor podobe obraza in telesa s prta - sprednjega in zadnjega dela, ki se pokaže v negativu.

Katoliška cerkev sicer uradnega stališča do avtentičnosti prta še ni zavzela. Trenutno je spravljen v katedrali sv. Janeza Krstnika v Torinu, a je zelo redko postavljen na ogled javnosti.

Ob svojem obisku v katedrali junija 2015 je pred njim molil tudi papež Frančišek.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike