Nove ocene OECD o hudih posledicah koronavirusne krize na gospodarstva posameznih držav

Blaž Čermelj
2

Čeprav so še lani gospodarske napovedi za Evropo in svet izgledale pretežno pozitivne, so te ta trenutek le še bled in oddaljen spomin. Svet bo že julija, po drugem četrtletju z negativno gospodarsko rastjo, zdrsnil v globoko recesijo.

OECD v najnovejši gospodarski napovedi pravi, da bo letošnji gospodarski upad v svetu kar 6-odstoten. V primeru, da bi svet prizadel tudi drugi val okužb, pa bi bil skupni upad še nekoliko višji, 7,6-odstoten.

Med njimi pa bodo najhuje prizadete prav evropske države. Zato se evropski voditelji trudijo čim prej doseči  dogovor o 750 milijardah evrov pomoči, ki bi ublažile posledice pandemije COVID-19. Toda med njimi o tem prihaja do razhajanj.

Prav vsem je v tem trenutku jasno, da je pred nami zelo zahtevno obdobje. Ekonomisti sicer ne pričakujejo, da bi se recesija lahko prelevila v dolgotrajno depresijo, ker so finančni temelji gospodarskega sistema še vedno zdravi. Vseeno pa bo to obdobje burno, kar že nakazujejo protesti v Združenih državah. Poleg rasne diskriminacije je namreč njihov pomemben faktor tudi rast brezposelnosti, ki je zgolj v treh tednih presegla tisto iz gospodarske krize 2008.

Najbolj prizadeta bodo velika evropska gospodarstva

Po podatkih OECD bo trenutna kriza najbolj udarila po že od koronavirusa samega najbolj prizadetih državah, Španiji, kjer bo upad BDP -11,1 %, Franciji (-11,4 %), Italiji (-11,3 %) in Združenem kraljestvu (-11,5 %). V EU naj bi bil ta padec 9,1 %, v primeru drugega vala pa 11,5 %.

Slovenija je v tej napovedi napovedan 7,8% gospodarski upad, kar državo uvršča v povprečje članic OECD. Najmanj prizadeta država bo Južna Koreja, ki pa se tudi ne bo mogla izogniti recesiji.

 Velik porast brezposelnosti

Upad gospodarske aktivnosti se je že odrazil tudi na kazalcih zaposlenosti. Pred izbruhom krize je stopnja brezposelnosti med delovno aktivnim prebivalstvom v evroobmočju znašala 7,2 %, v ZDA 3,8 % in med članicami OECD 5,3 %. Trenutni podatki kažejo, da se bo ta stopnja že v tem četrtletju v evroobmočju dvignila na 10%, v ZDA na 17,5 %, v članicah OECD pa na 11,4 % ter pričela občutno upadati šele po prvem četrtletju leta 2021.

Takšne stopnje brezposelnosti lahko po mnenju strokovnjakov vodijo v hude socialne nemire, kar se v tem trenutku že vidi v ZDA. Kljub njihovemu protirasističnemu ozadju je namreč jasno, da je eno od njihovih gonil prav občutek zapostavljenosti, ki ga je še povečala epidemija COVID-19.

Rast brezposelnosti v ZDA je bila namreč v začetku koronakrize hitrejša kot kadarkoli prej v ameriški zgodovini, saj je prišlo do vrhunca krize v zgolj treh tednih.


source: tradingeconomics.com

Težave letalskega in turističnega sektorja

V največjih težavah sta se v tem trenutku znašla letalski in turistični sektor. V združenju največjih letalskih prevoznikov IATA ocenjujejo, da bodo imeli letalski prevozniki letos za 74 milijard evrov čiste izgube, dodatnih 14 milijard pa pričakujejo tudi v naslednjem letu. Za primerjavo, po podatkih združenja je med prejšnjo recesijo v letih 2008 in 2009 skupna izguba znašala 27 milijard evrov. Če ni letalskih potovanj, ni tudi turistov in kongresnih gostov. Številne države in turistični ponudniki se zato obračajo k domačinom.

Kot v intervjuju za MMC poudarja eden najbolj znanih slovenskih kuharjev, Tomaž Kavčič, ti trenutno predstavljajo vse njegove stranke. To je bilo v preteklem obdobju nepredstavljivo. A sam ima tudi v tem obdobju polno zasedeno gostilno.

Evropski načrt za reševanje krize

Zlovešče gospodarske napovedi so zganile tudi evropske voditelje. Ti so se včeraj sestali preko videokonference in skušali doseči končni dogovor o predlaganem skladu Evropske unije za 750 milijard evrov, da bi gospodarstva članic EU lažje ublažila učinke pandemije COVID-19.

Na predlog francoskega predsednika Emmanuela Macrona in nemške kanclerke Angele Merkel bo Komisija zbrala denar na finančnih trgih. Odplačevali naj bi ga v naslednjih desetletjih, najpozneje do leta 2058. To potezo bi morale odobriti vse države članice EU.

Načrtu trenutno najbolj nasprotujejo Nizozemska, Švedska, Danska in Avstrija. Teh držav kriza ni tako močno prizadela, zato nočejo prevzeti tveganj, ki izhajajo iz situacije v drugih članicah EU, zato zahtevajo, da tveganja prevzame vsaka posamična članica.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen medtem upa, da bo dogovor dokončno sklenjen do avgusta in poudarja, da se voditelji zavedajo, “da resnost te krize upravičuje ambiciozen skupni odziv, ki združuje solidarnost, naložbe in reforme.”

Doniraj

2 KOMENTARJI

  1. Kot so se leve parlamentarne stranke (LMŠ, SMC, SD, SAB, Desus z Levico) taktično in pragmatično po šokantnem narcisoidnem samo-odstopu prejšnjega premiera Marjana Šarca večinoma prilagodljivo in pasivno sprijaznile z opozicijsko vlogo ne-vpletenosti in ne-odgovornosti v prvem in najbolj negotovem valu svetovne pandemije korona-virusa ter prepustile vso akcijsko odgovornost za ažurne, zahtevne in dolgoročno boleče odločitve in učinkovite zakonske ukrepe Janševi desno-sredinski vladi ter proti-krizni koaliciji SDS, SMC, NSi in Desus, tako bodo ravnale tudi pred pričakovanim bližnjim drugim valom smrtonosne epidemije ter pred jesenskimi vsestranskimi socialnimi posledicami pričakovanega gospodarskega padca za 6 do 8 ali celo več odstotkov v RS.
    Seveda bodo omenjene zmerno levičarske in skrajno leve opozicijske stranke ves čas legalni in legitimni vladi tako v parlamentu kot v medijih in na ulicah vztrajno “metale polena pod noge” z novimi in novimi “tarčnimi” medijskimi linči ter medijsko razpihnjenimi domnevnimi aferami in škandali, na katerih bodo lahko utemeljevale nove in nove parlamentarne interpelacije ter ustanovitve novih in novih parlamentarnih preiskovalnih komisij.
    A vse to bodo akcijsko, programsko in politično jalove opozicijske stranke (LMŠ, SD, SAB, Levica) počele le in zgolj zato in tako, da niti slučajno ne bi prevzele oblasti in odgovornosti v zdravstveno, socialno, gospodarsko in varnostno najtežjih časih za RS.
    Politično sprevrženo in etično podlo bodo opozicijske stranke skušale populistično akumulirati le čim več nezaupanja in nezadovoljstva v medijsko zmanipulirane državljane RS, da bi jih lahko ponovno sprevrženo zlorabile v svoj prid po morebitnem prvem očitnem zaključku najhujšega obdobja zdravstvene, socialne, varnostne in gospodarske krize ter morda že na naslednjih rednih parlamentarnih volitvah ponovno “odrešilno” prevzele oblast od vlade in vladajoče koalicije, ki bo tedaj brez milosti in brez upoštevanja že iz splošnega spomina odrinjenih in pozabljenih pandemijskih kriznih okoliščin postavljena na družbeni “pranger” obsodbe zaradi opaznega povečanja zadolženosti in posledično povečane in podaljšane dolgoročne finančne obremenjenosti davkoplačevalcev v RS.

  2. Če bodo PLAČANCI protestirali proti zatiranim in vladi, ki želi zatiranje – drugorazrednost odpraviti,
    se bo gospodarstvo bistveno težje postavilo na noge
    in bodo plačanci dosegli cilj : nezadovoljstvo in kaos za začetek nasilja…

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime