Nove etične smernice v znanosti: če raziskava "škoduje manjšinam", naj bo prepovedana

vir: Pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
Izvajanje znanstvenih študij s človeškimi udeleženci urejajo dobro veljavni predpisi etičnih norm, ki preprečujejo, da bi z ljudmi ravnali v neskladju z etičnimi standardi. Toda po prepričanju nekaterih znanstvenikov bi morali predpisati etične standarde tudi za skupine ljudi, ki ne sodelujejo pri raziskavah, vendar jim lahko njihova objava povzroči škodo. V tem oziru se v komentarju sprašujemo, ali ne gre morda zgolj za kritje hrbta novodobnim ideologijam, katerih škodljive učinke bi znanost lahko dokazala?


Po mnenju piscev članka Znanost mora spoštovati dostojanstvo in pravice vseh ljudi (Science must respect the dignity and rights of all humans), nedavno objavljenega na portalu Nature Human Behaviour, bi morale vse raziskave upoštevati tudi potencialno korist in škodo, ki bi jo zaradi raziskave lahko utrpeli ljudje, ki v raziskavi ne sodelujejo neposredno.

Kot navajajo lahko raziskave - nehote - stigmatizirajo posameznike ali človeške skupine, saj se rezultati lahko interpretirajo diskriminatorno, rasistično, seksistično ali homofobno.

Zato so skupaj s kolegi iz iz Springer Nature vodili razvoj novih smernic, ki obravnavajo tudi te, potencialne škode. Njihova navodila razširjajo upoštevanje načel "dobrodejnosti" in "neškodljivosti" – ključnih elementov vseh etičnih okvirov za raziskave s človeškimi udeleženci – na vse akademske objave.

Ukrep naj bi bil namenjen varovanju izpostavljenih skupin


Pripravljalci tako urednikom, avtorjem in recenzentom svetujejo, naj bodo še posebej pozorni do skupin prebivalstva, ki so "razvrščene na podlagi družbeno oblikovanih ali družbeno pomembnih značilnosti, kot so rasa, etnična pripadnost, nacionalno ali družbeno poreklo, spol, spolna identiteta, spolna usmerjenost, vera, politično ali drugo prepričanje, starost, bolezen, zmožnost ali socialnoekonomski status."

V navodilih zato avtorje pozivajo, "naj spoštujejo dostojanstvo in pravice človeških skupin, ki jih preučujejo" in jih spodbujajo "da razmislijo o možnih posledicah raziskav na človeške skupine, opredeljene na podlagi družbenih značilnosti".

Pri tem jih pozivajo, da svoje ugotovitve kontekstualizirajo tako, da čim bolj zmanjšajo morebitno zlorabo ali tveganje škode preučevanim skupinam v javni sferi".

Pisci naj bi se tako držali spoštljivega in nestigmatizirajočega jezika, s katerim bi preprečili ohranjanje stereotipov in povzročanje škode posameznikom in skupinam.

Napredovanje znanosti in razumevanja je temeljna javna dobrina, a ...


Kot poudarjajo avtorji, je izboljševanje znanja temeljna javna dobrina. Toda ob tem opozarjajo, da lahko morebitna škoda za proučevano populacijo tudi odtehta korist objave.

Akademske vsebine, ki spodkopavajo dostojanstvo ali pravice določenih skupin in predpostavljajo, da je ena človeška skupina večvredna ali manjvredna kot druga, tako po njihovem mnenju nimajo mesta v znanosti.

Članek se lahko zavrne kadarkoli


Članke, ki ne ustrezajo tem merilom, pa bi morali pristojni zavračati. To bi moralo biti po mnenju avtorjev raziskave dovoljeno tudi v zaključni fazi, potem ko je raziskovalni projekt že potrdil pristojni etični odbor.

Še zlasti so za pisce problematični pojmi, kot sta rasna in etnična pripadnost, ki sta po njihovi razlagi zgolj "družbenopolitični konstrukt".

Prav tako pisci opozarjajo na pojav seksističnih, mizoginih in/ali proti LGBTQ+ vsebin. Takšne vsebine morajo uredniki zavračati,  tudi če bi takšni projekti pred tem dobili ustrezno odobritev strokovnjakov za etiko.

KOMENTAR: Uredništvo
Cenzura vedno pride s »plemenitimi nameni«
Nobene težave ni, če so znanstvene raziskave tudi predmet diskusij. V vsakem primeru gre za delo, ko mora biti odprto tudi v javnost. Poleg tega se ta ne smeta bati razkrivati stvari, ki so neprijetne. Ne gre spregledati, da se je sodobna znanost začela v polnosti razvijati šele takrat, ko se je otresla popolnega nadzora Cerkve oziroma religije. Znanost v nekaterih državah tega še  danes ni storila. Prav zato na primer arabske države nikoli niso cilj ambicioznih študentov, ki prav zaradi takšnih omejevanj po resno znanstveno izobrazbo potujejo na zahod. Verjetno je, da je omejevanje neprijetnega in potencialno diskriminirajočega govora mišljeno dobronamerno. Toda kakšna znanost se nam obeta, če bo iz nje odstranjeno vse, kar se bo kateri od družbenih skupin zdelo žaljivo ali celo zgolj provokativno. V vsakem primeru bo to znanost z uzdami ali na kratko, slaba znanost. Kratkoročno lahko takšen pristop komu res morda prinese nekaj veselja, toda dolgoročno bi lahko začeli molčati tudi o neprijetnih stvareh, ki bi jih resni znanstveniki vendarle morali analizirati in razkriti. Med drugim tudi o psihološki škodi, ki jo povzročajo raznorazne LGBTQ+ ideologije. Si s tem morda skušajo zaščititi hrbet?
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki