Nova zelena stranka: Leben bi sodeloval, a ne s Čušem in trenutno vlado

Rok Frelih
30

Danes je bila na digitalnem kongresu ustanovljena Stranka zelenih dejanj (Z.DEJ) pod vodstom nekdanjega okoljskega ministra v Šarčevi vladi, pred tem pa državnega sekretarja na okljskem ministrstvu v Cerarjevi vladi, Jureta Lebna. Podpredsednik je postal podjetnik Gregor Erbežnik, po napovedih vodstva pa bo politika stranke temeljila na trajnostnem razvoju.

Leben, sicer eden od ustanoviteljev SMC, je po začasnem umiku iz politične javnosti stopil na samostojno pot, s svojo stranko pa, kot je povedal, zasleduje ravnovesje med  razvojem in ohranjanjanjem okolja. V svojem nagovoru je izrazil zavzemanje za svobodo, demokracijo, strpnost in spoštovanje. “Živimo v času, ki je onkraj dvoma neprizanesljiv nekdaj svetim in nedotakljivim postulatom moderne države, času, ki je na preizkušnjo postavil naše temeljne vrednote in zasejal dvom v iskrenost in trdnost naših medsebojnih odnosov,” meni, in poziva k menjavi generacij v politiki.

Že pred časom je za Delo povedal, da bi lahko nagovoril tudi volivce SDS, a odzivi kažejo, da do takšnega sodelovanja najbrž ne bo prišlo.

Kot programske cilje je med drugim navedel obdavičitev nekaterih za okolje obremenjujočih dejavnosti, prepoved “frackinga” in zaščito gozdov, večja okoljsko sporna podjetja, kot sta denimo Termit in Kemis pa je označil za nonšalantne onasneževalce, ki pri nas nimajo mesta. Zavzel se je tudi za zaprtje TEŠ6 do leta 2030.

Leben je kljub zgoraj navedenim pozitivnim ciljem v slovenski javnosti (kot velika večina politikov) za nekatere tudi sporna osebnost. Javnosti je postal znan leta 2012, ko je kot direktor Centra za obnovljive vire in varstvo okolja prepričal bavarskega giganta BMW, da je ta slovenski vladi ponudil več limuzin, in sicer brez razpisa. Protikorupcijska komisija je podala mnenje, da takšno dejanje ni v skladu z zakonodajo.

V času njegovega službovanja na mestu državnega sekretarja v Cerarjevi vladi so mediji večkrat poročali, da je Leben neupravičeno k svojemu imenu priisoval magistrski naziv, kasneje so mu mnoči očitali vlogo pri nabavi sporne makete drugega tira, ki ga je stala ministrskega stolčka. Z vidika ekologije je bil večkrat deležen očitkov o (namerni) pasivnosti v primeru Anhovega, Magne in vodovoda C0.

Povezovanje ali nove delitve?

Svoje videnje političnega prostora je novoizvoljeni predsednik nakazal z besedami: “Dovolj je bilo besed, zavajanj, praznega besedičenja in umetnih delitev. Čas je za nas. Za svobodo, naravo, razvoj. Za zelena dejanja.” Nasprotovanje delitvam bi logično hkrati pomenil tudi poziv k sodelovanju, a glede slednjega je Leben že vnaprej napovedal selektivnost:

Iz zadnjih objav na družbenih omrežjih je razvidno tudi, da obstajajo nesoglasja o zeleni politiki v Sloveniji:

Državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Andrej Čuš (Zeleni Slovenije) pa je kljub temu Lebnu in njegovi stranki zaželel vso srečo, a opozarja na nesmiselnost razdrobljenosti. Čušu je doslej uspelo združiti tri zelene stranke, trenutno pa njegovi Zeleni predstavljajo vogelni kamen iniciative Povežimo Slovenijo, ki ima po anketah več kot realne možnosti za vstop v parlament in kreiranje slovenske politike.

Pomanjkanje medijske podpore?

Na družbenih omrežjih se nekateri sprašujejo, zakaj je Lebnov projekt deležen sorazmerno majhne publicitete, ali pa je ta negativna:

Kot je v Sloveniji že v navadi, se velik del javnosti sprašuje, kakšno naj bi bilo ozadje ustanovitve nove zelene stranke. Po zgornjih tvitih tisti, ki imajo globlji vpogled v dogajanje, Lebna (zaenkrat) ne vidijo kot mainstream “mesije” ozoroma novega obraza slovenske politike, Požareport pa je pred časom namignil, da naj bi se Z.DEJ kapitalsko naslanjal na predsednika upravnega odbora Save Klemna Boštjančiča in nekdanjega bankirja Mateja Narata, a te informacije še niso dostopne oziroma preverjene.

Skrb za okolje, ideologija ali interesi?
Ustanovitev nove zelene stranke ni presenečenje, a nam prinaša več vprašanj kot odgovorov: bomo videli sodelovanje ali poglobitev razkola? Stranka ima vsekakor vse možnosti, da se odloči za sodelovanje, a besede g. Lebna večkrat žal predstavljajo ost vnaprejšnjega zavračanja, tako do ekoloških soborcev Zelenih Slovenije kot tudi do trenutne vlade, katere koalicijske partnerice bodo najverjetneje pomemben dejavnik pri sestavljanju naslednje koalicije.

V tem zavračanju se zrcali naslednje vprašanje: kam se bo stranka umestila vrednotno? Glede na dosedanje poteze in izjave je pričakovati, da levo (liberalno) od sredine. Verjetno ne bo v popolnosti sledila “mainstream” vrednotam evropskih Zelenih, ki v zahodnih in severnih državah na levem polu brezkompromisno in z radikalnim pristopom jemlje primat socialdemokraciji in Levici. Pričakujemo, da bo skladno s slovenskim volilnim telesom manj radikalno liberalna, a vseeno glede družbenih vprašanj precej levo od sredine. Za razliko od tega se Zeleni Slovenije še vedno naslanjajo na vrednote DEMOS-a, katerega člani so v tistem času bili.

Andrej Čuš je izpostavil vprašanje na mestu: čemu drobljenje med zelenimi? Zelena politika v svoji osnovi ni ne leva ne desna, ampak je v interesu varovanja okolja. Ko pa se začne pogovor o ideologiji in posledično sprejemanju ali zavračanju drugače mislečih, pa tista “zelenost” v imenih strank izgubi ves pomen. Je v Lebnovem projektu levo-desna ideologija pomembnejša od zelene? Upajmo, da ne.

Čuš, na drugi strani, je pri povezovanju in sodelovanju uspešen. Zdi se, da je kljub mogoče različnim ideološkim nazorom članstva stranko poenotil s pristopom zdrave pameti in ukvarjanjem z realnimi okoljskimi in družbenimi problemi. Realpolitika namesto ideologije torej, in to ga je preko iniciative Povežimo Slovenijo pripeljalo do rezultata, ki vodi v državni zbor.

Bo to uspelo Lebnu? To je v tem trenutku nemogoče napovedati. Odvisno od publicitete v medijih in na družbenih omrežjih. Glede na to, da je (zaenkrat) vrednotno najbližje SaB-u, katerega usoda je (podobno kot pri DeSUS-u) dokaj negotova, lahko Z.DEJ po volitvah predstavlja nek rezervni jeziček na tehtnici v korist levega pola pri sestavljanju koalicije, in tako nudi podporo morebitnemu “novemu obrazu”. Če bo stranka udejanjila svojo trenutno retoriko, drugega ne gre pričakovati.

30 KOMENTARJI

  1. Ha, ha, nova stranka s starim modelom novih obrazov, ki pa so navadni levičarski kadri, ki so ga že kakcali, npr. ta Leben je v spregi tistega, ki hoče pokrariti Plečnikov stadion, naš zgodovinski športni in arhitektonski biser in 7zgodovinski simbol naše atletike in športa sploh.
    Nekateri, ki nam perejo možgane se posmehujejo ali smo z osamosvojitvijo naredili Švico?! Kako naj jo naredimo, če pa so bile takoj po osamosvojitvi zopet na oblasti levaki, tara udbomafija z vsemi represivnimi aparati je delala za to0, da se razvoj ne mogel uresničiti, preprosto0 so špokradli vse žulje… od prej (državna podjetja, banke….) in jih tudoi sedaj. Pa pritoži se, ko te ” kadija tuži, kadija sudi”!!!
    Treba je iti na volitve in voliti NSI in SDS ter še katero pomladno stranko, ki obstaja, nove pa sole levičarska prevara za nadaljevanje komunistične okupacije.

  2. Zakaj toliko ZELENIH strank?
    Zgleda, da so bile vse kar je združil Čuš, da je bilo IDEOLOŠKO neutralno in bi bili pripravljeni sodelovati z vsemi opcijami.

    Ker Levici to ni bilo všeč. so nagovorili Lebna, naj naredi NOVO ZELENO, ki bo NAVZVEN Zelena, NOTRANJE jedro, pa bo ostalo RDEČE.

  3. Še ena stranka, ki je sad družbenega inženiringa iz fdv? Analiza na analizo in nova stranka je tu. Zelena lubenica z rd..o vsebino kulturnega marxizma. Nov član orkestra pete kolone? v tem orkestru je že serpentinšek in še kdo. In dirigenti? Vedno eni in isti, torej stari obrazi stricev iz ozadja.

  4. In da bi ekologija v Sloveniji tako vlekla… Ne vem no. To je novistari levi obraz, rezervna stranka za Kulce in nič drugega. Najbolj lahko trenutno ogrozi SAB in DESUS, ki je itak crkotina, morda zato malo hladnejši sprejem ta hip, a bosta RTV Slovenija in POP TV že poskrbela, da bo lažni magister in naročnik najdražje makete v Evropi, “a Boga mi i šire” , dobil podobo mesije. Že videno… zgrabite se za denarnice, prihaja nova draga prevara.

  5. Lebnov program v 4 točkah (povzetek):
    – BI sodeloval samo s tistimi ne, ki zahtevajo poštenost pri sodelovanju,
    – Bi bil pošten, samo če bi zraven lahko še malo kradel (magari prek maket),
    – Bi bil resnicoljuben, samo ne me spraševat o mojih akademskih nazivih,
    – Bi bil zelen, če sem za denar lahko tud mal rdeč!

  6. Komunizem ni bil nikoli to, za kar se razglaša. Nenehno mutira, ko se sam razkrinka z nasprotjem tega kar piše, govori in dela. Sama nasprotja. Prdvsem pa ne more brez sovraštva, zastraševanja več vrst nasilja navznoter, navzven itd. Rdeča nit je sovraštvo do religij in duhovnosti ter hoče biti sam “religija”. Nenehno0 mutira, kot corona virus. Komuizem je v bistvu bolezen družbe, trdovratna bolezen družbe in v drugi vrsti kazen družbi.
    Rešitev je v očiščenju in osveščenju.

  7. Leben je problematičen človek. Najprej poskrbi za sebe, potem šele za koga drugega. Je hohštapler, ali bon vivan, kot takšnim petelinčkom rečejo. Kdo pa lahko takšnemu človeku verjame? Da pride v pralament morda še dobi dovolj volivcev, ki mu nasedejo, da pa bi v parlament spravil stranko in to celo zelenih, pa je več kot čudež.
    Edino kar je pozitivno pri celem cirkusu je to, da je izrazito levi in bo odžiral glasove levi opoziciji, seveda pod pogojem, da ga ne bodo levičarji že prej blokirali. To nam bo kmalu pokazala anketa,ki ustvarja mnenje volivcev. Kmalu bmo videli kaj si Ninanana želi.

  8. Leben zavaja, da je čas za odhod sedanje koalicije, za odhod Janše… Ni krščanstvo po osamosvojitvi razdelilo Slovnmcev. Krščanstvo obstaja že 2000 let. Slovence je v razdelitev -sovraštvo potisnil komunizem med drugo svetovno vojno, s tem pa je začel že prej in pripravil teren za sovraštvo in pobijanje kristjanov. Pozivi k linču kristjanov, voditeljev raznih strank…, ki bi si drznili imeti demokratične vrednote, so delitev in uničevanje. S tem je treba nehati in s vnašanjem sovraštva v politiko in celo kulturo. Ne rabimo tovrstnih novoih obrazov in vedno novega pridigarja sovraštva.

  9. Če smo iskreno ZELENI, stopimo skupaj! Veseli me, da bo (če bo) Lebnova stranka odžirala glasove kulašem, ampak v končnem rezultatu je vse ” isti predmet, drugo pakovanje”! Leben in druščina so bolj levi kot zeleni.
    Moja nezmotljiva intuicija, ki me je je že strah mi reče : Nič drugega kot NOV NATEG!!….. in dodajam! Kako zelo bi potrebovali eno močno liberalno stranko, ki bi zmogla povezati ljudi, nekontaminirane z rdečo barvo, pa ga ni junaka, ki bi v to zagrizel. V tem smislu veliko dam na Počivalška, ker se jasno odreka “barvni paleti” in vidi potrebo v zagonu gospodarstva, od česar živimo tako zeleni kot vijoličasti, inženirji in filozofi, levi in desni!

    • Roko na srce ga. Shalotka, tudi jaz vodim v Počivalšku trenutno najmočnejši adut za eno liberalno stranko, dasiravno sam v svoji miselnosti še ni razčistil glede socializma v gospodarstvu. Nanj stavim zato, ker drugega izhoda SMC dejansko nima, po drugi strani pa je Počivalšek s sodelovanjem v vladi desnih strank pokazal strpnost in bolj daljnosežni pogled, kot smo ga bili z leve kadarkoli vajeni. Če SMC hoče obstati, se bo barvi nujno, tako po programu kot delovanju, moral odreči. Če pa to stori in res začne graditi liberalno (libertalno!) sredino, ki bo nagovarjala podjetnike, potem so mu edini naravni zaveznik desne vlade. Samo z njimi bo lahko izvajal svoj nov program in so tudi edine, ki si prizadevajo za prenujne reforme. Te so sicer zaradi koronakrize padle v zadnji plan, a treba je začeti tako z debirokratizacijo kot z nujno reformo davčne zakonodaje, medijske krajine (zlasti statusa državnih mastodontov RTV in STA ter prikritega prisilnega financiranja POP TV), poskrbeti za vlaganja v vojsko, Slovenijo ustrezno, skupaj s trgom delovne sile, pripraviti na prihajajočo tehnološko revolucijo, ki bo, kot se napoveduje, po posledicah enakovredna prvi industrijski, privabiti tuje investicije, tuja podjetja, ki bodo pripravljena plačati bolj izobraženo delovno silo, reformirati sodstvo, skratka, Slovenijo razvojno in miselno premakniti naprej. Če Počivalšek z popolno notranjo reformo SMC in očiščenjem stranke od komunajzerskih petokolonašev zamudi to priložnost, bo to za SMC verjetno smrtna obsodba. Počivalšek to ve…. Zato upajmo, da mu uspe in da uspe tudi iniciativi Povežimo Slovenijo. Mi potrebujemo razvojni preboj, ne pa Samodanijanša…. In JJ se ta hip kaže kot najbolj zanesljiv garant tega preboja, skupaj z ostalimi partnerji, ki tak reformni preboj podpirajo. To pa so predvsem NSI in stranke, ki jih netenje nenehnih sovražnosti preprosto ne zanima več in so usmerjene v skupno dobro. To pa je tisto, kar nujno potrenujemo….

  10. Leben se je doslej že izkazal z več vprašljivimi dejanji, ki so blizu korupciji. Njegovo zatrjevanje, da ni bil niti obtožen, kaj šele kaznovan, ne pomeni veliko. Ko gre za levičarje se pač take zadeve spregleda, ali pa zastarajo, zgodi se jim nič.
    Celo v “neodvisne” levičarske medije pa je pred časom zašlo, da se je Leben predstavljal kot magister, čeprav magisterija sploh ni imel. To pomeni veliko predrznost, saj je šolsko izobrazbo od vsega še najlažje in najenostavneje preveriti.
    Poleg Lebna je še par znanih soustanoviteljev znanih po izrazitem levičarstvu. Poenostavljeno povedano, je nova ZDEJ rdeča stranka z pridihom zelene, torej še ena levičarska stranka. ZDEJ je potencialno nevarna, ker lahko pritegne številne politično pasivne ljudi, ki jim ni vseeno za okolje. Zaradi Lebnove preteklosti in lastnosti ter zadržanosti levičarskih medijev je precejšna možnost da za novi rdeče -zeleni Lebnov ZDEJ ne bo prišel v DZ

  11. Ta “zelena” stranka naj bi imela vlogo pobrati nekaj volilcev pravi zeleni usmerjenosti kakšne od sedanjih vladnih strank ali pa Povežimo Slovenijo. Sejati zmedo… Torej, domnevam, da na to stranko ne bodo stavili kot nosilno za naslednje volitva, ampak bodo z medijskim pompom privlekli na dan še kaj.

  12. Kdo pa dandanes ni zelen? Vsi, vse stranke za zavzemajo za cilje, ki jih je sam opredelil. Kdo pa ni proti onesnaževanju vseh vrst? Nič novega. zakaj bi ga po tem volili?
    Rak slovenske politike : vsi bi sodelovali, nič izključevali, vsi bi bili za enotnost itd., samo ne s tem, ne z onim, ne tako ne drugače.
    Sicer pa teoretično smo vsi za zeleni (itd), ko se je pa treba čemu odreči pa pričakujemo, da bo to storil nekdo drug namesto nas.

  13. Najbrž ni naključje, da so se tudi nekdanji komunisti oz. člani opozicijske SD na zadnjem kongresu v Velenju za medijsko javnost modno “preoblekli v zeleno”. “Kameleoni vseh dežel” pač trenutno igrajo na “zeleno”, čeravno je med njihovimi dejanji in besedami ogromen ter iz dneva v dan večji razkorak.
    Tako so tudi mnenjski voditelji in aktivisti opozicijske stranke SD, ki se hoče predstavljati kot “zelena”, trenutno s svojo velenjsko izpostavo glavni zagovorniki čim daljšega ter čim bolj neekonomičnega ter trajnostno škodljivega izkoriščanja premoga v Premogovniku Velenje. So glasni uporniki proti zapiranju Teš 6, ki je najpogubnejši rezultat njihove “zelene” modrosti in egocentrično preživetvene mafijske prakse. Verbalno “zeleni” so sd-jevci le v plakatno dizajniranih in manipulativnih političnih geslih in sloganih, v resnici pa so slej ko prej preživetveno in kapitalsko vezani na ne-razvojni “status quo” z vsemi njegovimi proti-naravnimi in proti-trajnostnimi ekonomskimi in potrošniškimi življenjskimi zasvojenostmi.
    Lebnova novo-komponirana “zelena” stranka Z.dej je le še ena variacija v nizu političnih zlorab in manipulacij z naravovarstvenimi ter trajnostno-razvojnimi temami, ki bo le še dodatno razredčila vrste iskrenih privržencev naravovarstvenih prizadevanj ter tudi najbolj naivne med njimi še enkrat premamila “žejne čez vodo”.

  14. Biti zelen je vendarle moderno, pa četudi niti s prstom ne migneš, da bi se zmanjšala uporaba plastike, ravno nasprotno: veselo jo uporabljaš. In mnogi mu bodo nasedli, saj govoriti (nakladati) pa zna.

  15. Slovenija že dolgo potrebuje ustrezno “zeleno” politično stranko. Ob nastanku samostojne Slovenije smo imeli močno “zeleno” politično stranko, ki pa je kmalu razpadla. “Strokovno” jedro nedkanjih “zelenih” se je priključil Ekološkemu forumu LDS. Ekološki forum LDS je dolgo časa skrbel, da je LDS vsaj okvirno zasledovala ustrezne okoljevarstvene cilje. Po razpadu LDS ni bilo več nobene parlamentarne stranke, ki bi se v praksi zavzemala za “zeleno” politično opcijo. Zato tudi ni čudno, da smo zgradili TEŠ6 in se okoljevarstveni standardi več kot deset let postopno znižujejo. To ni čudno, saj imajo različne vplivne skupine prosto pot do sprejemanja takšnih političnih odločitev, ki so zanje najustreznejše. Različne “zelene” civilne organizacije in inciative so večinoma strokovno zelo “podhranjene”. Za “zeleno” politiko je pramelo, če imajo samo velike želje, nimajo pa dovilj ustreznih znanj, da dosežemo to kar si želimo. Če pa angažirajo ustrezne strokovnjake, so te “civilne inciative” tudi uspešne.
    Predlagam, da nova “zelena” stranka pritegne k sodelovanju ustrezne “strokovnjake” iz vseh relavantnih področij (inženirske stroke, biologija, pravo, ekonomija, medicina, veterina, geografija, sociaologija, itd.). Predlagam, da naj bo v tej ekipi vsaj 50% inženirskih strok (gradbeništvo, strojništvo, kemijsko inženirstvo, geologija, elekto, itd.). Rešitve je namreč potrebo ustrezno inženirsko definirati. Pri tem naj sodelujejo strokovnjaki, ki so teoretiki in praktiki. Če nimate idej, kako priti do teh “strokovnjakov”, poglejte različne sezname zaposlenih in članov raznih strokovnih združenj in zbornic. Nekdo, ki je habilitiran s področja “okoljevarstvenega inženirstva”, verjetno dobro pozna to problematiko. Nekdo, ki je projektant in revident IZS za okoljevarstveno tehnologijo, prav tako verjetno dobro pozna to problematiko. To velja tudi za sodne izvedence in cenilce, itd. Tudi med člani akademij (znanosti in umetnosti, inženirska akdemija) bi bilo smiselno pritegniti ustrezne člane. V tem projektu morajo imeti ustrezno vlogo tudi teoretiki, ki imajo veliko znanstvenih referenc iz obravnavenih področjih. Prav to pa so člani teh akademij. Vendar pa so samo teoretične reference premalo za izkanje optimalnih rešitev za prakso.

  16. Darko dober predlog a sta prevladujoči opciji že poskrbeli, da Zeleni ne bodo prišli v parlament.
    Že sedaj imamo dve zeleni stranki, Čuševa, ki naj bi bila sredinska a jo že sedaj ljudje povezujejo z desnico in Lebnova, ki pa sam priznava, da je prej leva kot desna. Kot že videno v Sloveniji imamo tako levo in desno novinarsko združenje, leve in desne sindikate itd.
    Vsi ti primeri kažejo, da ne gre za suverene stanovske organizacije ampak satelite, ki se ne zavzemajo prvenstveno za interese stroke in znanosti ampak služijo interesom ideologij..

  17. Pravzaprav je zavzemanje za zelene politike tudi konservativnost. Neka povezanost z naravo, agrarne politike, ki jih ponavadi delno zagovarjajo nekatere desne konservativne stranke – to je tudi zeleno. Tudi ne pomeni, da če si socialno konservativen, ne ločuješ odpadkov. V Nemčiji so se zeleni pomaknili bistveno v sredino in sedaj trenutno tam pobirajo glasove.
    Se pa strinjam s tem kar je zapisal uporabnik ‘darko’.
    Zelene stranke oz. iniciative je v Sloveniji velikokrat teplo to, da so bile a-priori proti vsemu: proti JEK, proti vetrnicam, proti hidroelektrarnam in proti premogu; noben se pa ne vpraša od kje pride elektrika 🙂 Obenem so bili pogosto ne samo proti intenzivnemu kmetijstvu ampak proti obdelovalnim površinam nasploh in takšne politike so pripomogle k zaraščanju gozdov. Istočasno so se zavzemali za do, da medved dobi status kot ga imajo krave v Indiji in vemo kaj se je zgodilo; ogromno gospodarske škode na že tako demografsko in gospodarsko odmaknjenih področjih.

  18. Obeta se nam še ena stranka zelenih.

    In sicer zaradi jeze zelenih Slovencev, ko bodo ugotovili, da jih je levica z Lebnovimi zeleni potegnila za nos in da so z njegovo stranko kupili še enega mačka v žaklju.

  19. Pod “zeleno politično stanko” misim na takšno, ki se bo z dajanji zavzemala za varovanja okolja. Skrba za ustrezno varovanje okolja ni ne leva, ne desna tudi ne sredinska politika. Mnoge “zelene” stranke v Evropi imajo v programih tudi veliko takšnih vsebin, ki po slovenski politični radelitvi spadajo pod levo politično opcijo (tolerantnost do migrantov, drugih ver, kultur, ras, jezikov, itd.). Vendar pa so lahko te “leve” vsebine morda včasih v nasprotju z osnovnimi načeli varovanja okolja. To se lahko zgodi le takrat, ko obravnavamo človeka kot sestavni del okolja, ki ga varujemo.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime