Nova Slovenija in nje skušnjave

Rajko Podgoršek
30

Obdobje med junijem in avgustom je v Sloveniji vedno tradicionalno bilo obdobje t.i. kislih kumaric.  To je obdobje, ko se poslanke in poslanci Državnega zbora pripravljajo in nato odpravijo na zaslužene dopuste ter obdobje, ko politični prvaki skupaj z najožjimi strankarskimi sodelavci kujejo prve poteze za september v obliki interpelacij, vloženih zakonov. Celo notranje-politične redakcije slovenskih medijev se v tem času umirijo ter prednost dajejo drugim udarnim novicam, kot so nevarnost vročinskih valov, kače pločevine na slovenskem avtocestnem križu itd.

Lansko leto je bilo zaradi predčasnih volitev v DZ nekakšna izjema. Prav tako se nekateri še spominjajo pestrega poletja leta 2000, ko je v DZ potekala cela drama, ki je odstavila predsednika Drnovška ter ustoličila Bajukovo vlado. Letos nam je junij sicer razgibal Karel Erjavec , ki je preko uspešno prestale interpelacije znova dokazal, da je politični mačkon s tisočerimi življenji.

Sedaj, ko smo v obdobje kislih kumaric dokončno zakorakali, pa je političnim vse znalcem malce gradiva za premlevanje nepričakovano podal predsednik NSi, Matej Tonin. Njegova izjava: »V Novi Sloveniji smo pripravljeni prevzeti vlogo nadkoalicijske stranke«, je v tek takoj zagnala medijske mline.  Morebiten dokončen razhod s socialistično-jugofilsko Levico, je Marjana Šarca potisnil v situacijo, ko za ohranitev svojega položaja medijskega ljubljenčka nujno potrebuje »zmernega« sredinskega partnerja za obranitev Vlade. No, medijski mlini bodo mleli vse do avgusta, mi pa se poigrajmo z mislijo, kaj bi NSi-jev ‘da’ Marjanu Šarcu pomenil.

NSi se že dolgo časa bori za svoj prostor pod soncem. In čeprav se je na Domovini pisalo o tem, da je bil strankin simbolični obstanek nad 10% na zadnjih evropskih volitvah soliden, pravega preboja še ni. Preboj pa bi po mnenju splošne javnosti lahko opisali kot vse, kar se nahaja na najmanj 15% in/ali vsaj 100.000 volilnih glasovih. In NSI je kljub poizkusom z liberalnimi programi, ki sproža odzive iz ene in druge strani ter različnimi neposrečenimi medijskimi spini, daleč od svojega cilja.

Matej Tonin je sedaj pred skušnjavo. Želi potrditi svoj voditeljski mandat na čelu stranke ter narediti tako potrebni preboj in osvojiti vsaj del pragmatične sredine. Ta del je ključ do njegovih prebojnih odstotkov oz. volilnih glasov. Ker ima za to isto sredino konkurente tako v populističnem Marjanu Šarcu, Janezu Janši, pa navsezadnje tudi v »reaktiviranem« Marjanu Podobniku  ter v morebitnih novih desnih obrazih, je pod pritiskom. Če ne povleče poteze, tvega, da bo sredino nagovoril nekdo drug, NSi pa bo obstala na istih ravneh kot zadnjih nekaj mandatov.

Po drugi strani NSi sicer lahko nadaljuje s strategijo organske in počasne rasti, za katero pa se zdi, da v slovenski politični realnosti stranki ne pušča dovolj časa in prostora. Vprašanje je, ali bi v divji politični areni, NSi tako dokončno razvila globoke korenine med elektoratom ter pognala jasne in razpoznavne programske ‘popke’ oz. ‘cvetove’.

Preden se NSi odloči glede resnosti dvorjenja Marjanu Šarcu, bi si vodstvo stranke nemara lahko v spomin priklicalo spomine na svojo predhodnico – SKD. SKD je na prvih demokratičnih volitvah z svojimi 140.000 glasovi ter 13% nepričakovano prevzela primat znotraj tabora demokratične opozicije. Po razpadu DEMOS-a je z vstopom v 3. Drnovškovo vlado želela nadaljevati  z demokratičnimi procesi ter se uveljaviti kot velika demokrščanska stranka, ki bi bila prvi naravni Drnovškov sogovornik.

A nato sta prišla afera Depala vas ter medijski linč Lojzeta Peterleta. Stranka je »držala kurz« oz. »držala štango« Drnovšku. Končalo se je tako, da je znotraj slovenske pomladi obveljala za ‘izdajalko’ in kot piše Aleš Maver je po letu 1994 šlo vse navzdol. Od takrat naprej je SKD/NSi v senci Janševe SDS in te bolečine njeni voditelji niso nikoli preboleli. In vsakič, ko je rezultat NSi-ja zopet prekratek glede na ‘mitski’ rezultat SKD-ja, je to dodatna sol na rane krščanskih demokratov.

Glede na zgoraj zapisane ugotovitve, lahko Toninova strategija uspe samo, če se poklopi specifična kombinacija slovenskih političnih spremenljivk. Prvič: odločitev ne sme biti povod za poslabšanje odnosov z Janševo SDS. Partnerstvo s Šarcem, ki bi nad NSi priklicalo medijsko artilerijo Demokracije in Nove24 nima smisla. To ne bi vplivalo samo na NSi, temveč bi dejansko zmanjšalo možnosti za prihodnje formiranje desno-sredinske vlade. Za kaj takega so volilni odstotki Nove Slovenije vedno nepogrešljivi.  Tu morata politični vodstvi obeh strank preprosto najti skupen jezik, kot to pragmatično vedno storijo vodstva levih strank.

Drugič: NSi mora za takšno odločitev postaviti jasne reformne pogoje ter pri njihovem izpolnjevanju dosledno vztrajati. Slednje bi ji še bolj, kot nedavno kandidatura Žige Turka, prineslo zaupanje sredinskega dela volilnega telesa, kar bi lahko prineslo solidno podporo na naslednjih volitvah.

Pametno odigrana politična partija bi NSi-ju lahko prinesla veliko. Politično zaupanje širše sredine pred novimi volitvami, strankarsko pomiritev na desnici ter jasno zasedbo volilnega telesa. Vse to bi v končni fazi olajšalo delo tako SDS-u kot SLS-u pri iskanju nove zmage desne sredine po letu 2004. Od izvedbe pa je odvisno ali bo NSi ter z njo desna sredina bližje letu 2004 ali pa si bomo zopet pošiljali ‘pozdrave iz leta 1994’.

 

30 KOMENTARJI

  1. Sredine v Sloveniji ni, še posebej ne v stanju kulturnega boja. Seganje NSI proti sredini pomeni izgubo jedrnih volivcev, medtem, ko ni bistvenih pridobitev na levi. Spomnimo, NSI je nastala prav zaradi premika združene SLS-SKD na levo. Ja, NSI prav lahko obvelja za izdajalko in bo v tem primeru delila usodo SLS-SKD.

  2. … NSi …. ahhh dajte no, to so tisiti ki v nedeljo berejo berilo in imajo intervjuje na Škrebečevem škednju objavljene v DELU. Ti za Kristusom že dolgo več ne hodijo. So pa POTENCIAL, kot je bil PUCKO

    • Edi, kakš o zvezo ima politična stranka z veroizpovedjo? Če bodo NSi voli samo nedeljniki, še v parlament več ne bodo priššli. Je že dolgo tega od kar je bila Slovenija katoliška. Vernik je mogoče 20 %, nedeljnikov pa 10%. Praktično smo zanemarljiva manjšina. Slo deli usodo Eu, kjer se še, ko jim kako katedralo zakurijo, ne sekirajo preveč.
      Resda v Slo še neneje k velikonočnem žegnu in konje žegnat ali pa motorje, tudi džingelbels se sliši za božič in za pogreb pokličejo župnika….a vse to še nič ne pomeni, da dežela ni sekularizirana.

    • Friderik, praviš, da je nedeljnikov le še 10%, kar pomeni, da niti ti častni ljudje ne volijo NSi, kar ji je odneslo kar zavidljivo število glasov.

      NSi lahko reši le vrnitev k pravi krščanski demokraciji brez slepomišenja z levico in pa zamenjava vodstva stranke.

  3. Zanimivo razmišljanje. Osebno bi se le na koncu ne strinjal s komentatorjem, ki postavlja tezo, da bi sodelovanje NSi s Šarcem moralo biti v dogovoru z JJ. Pakt nenapadanja z JJ je namreč povsem nemogoč. JJ bi namreč tak dogovor sklenil le, če bi mu zagotavljal veliko premoč nad partnerji, sicer pa ne. Tako vsaj lahko sklepamo iz zgodovine slovenske politike zadnjih 30-ih let.

  4. Tino ob 8,15
    Res je tako.
    Morali bi skupno delovati, da nekoč spet dobimo POMLADNO in razvojno naravnano vlado. To, da se hvali SDS, da je največja opozicijska stranka, je “bore malo”. Ta, ki ima mogoče 49%, nikoli ne sme “črniti” bodočega partnerja, ki ima 4%. Kajti če v PARLAMENTU nimaš skupne koalicijske večine, če imaš še tako dober program, ne moreš sestaviti vlade.

    Vsekakor, javno napadanje, med (Janša je napadal Peterleta že leta 1992 in opogumil s tem levico) SDS in Nsi, ni dobro. Vse nove male stranke, ki imajo v programu demokratične vrednote in slovensko kulturo, so dobrodošle, da bi nekoč le dobili novi DEMOS – brez napadanja, kdo bo prvi. Cilj bi moral biti SKUPNA DESNICA. Samostojni nastop malih strank ni dober, ker če ne doseže določenega praga, gre vse v nič. Zato bi bilo potrebno povezovanje malih strank.

    Preveč časa nam že vlada EKSTREMNA LEVICA, brez nobene POMLADNE stranke ! S tem Slovenija tone.

  5. Zelo znan nekdanji krščanski demokrat, od nog do glave Peterletov človek, mi je pred dobrim tednom na vprašanje, kako ocenjuje Ljudmilo Novak, odgovoril: politična katastrofa, toda Tonin je še slabši.

  6. Toninovo medijsko sámo-ponujanje opozicijske NSi premieru Vlade RS Marjanu Šarcu kot morebitne “desne” alternative za “koalicijsko-opozicijsko nadstranko” Meščeve skrajne Levice se zdi izraz predlagateljeve neprevidne politične neučakanosti in strateške nepremišljenosti, zaradi katere utegne prvak NSi doživeti trpko usodo “petelinov, ki prezgodaj zapojo” in zaradi tega zapojejo le enkrat – in nikoli več.
    Nekritično in nepremišljeno ponujanje zamenjave za več kot politično, demokratično in etično sporno “koalicijsko-opozicijsko” vlogo Meščeve ekstremistične Levice, ki iz ugodne politične “sence” in brez sleherne politične odgovornosti z višin samooklicane “akademske” nedotakljivosti pritiska in izsiljuje vladajočo koalicijo, ne da bi bila pripravljena prevzeti polno odgovornost za kateri koli vladni resor ali podresor, je – milo rečeno- strel v lastno koleno.
    Ponujanje sodelovanja, a obenem nepoštena zahteva po ohranjanju distance in nedotakljivosti “čistih rok”, je politično in etično polovičarsko ter nepošteno tako do ostalih strank vladajoče koalicije kot še posebej do volivcev, ki takega alibičnega “koalicijsko-opozicijskega” položaja brez prevzemanja polne soodgovornosti za vse vladne ukrepe nikakor ne razumejo in ne morejo sprejeti ter na naslednjih volitvah bistveno močneje podpreti.
    “Nadstrankarska” zamenjava “koalicijsko-opozicijske” skrajne Meščeve Levice z opozicijsko Toninovo NSi ob ohranjanju distance “čistih rok” in domnevne “nevpletenosti” kadrov NSi v vladne odločitve in ukrepe bi le še okrepila neznosno politično “meglo” in pogubno večstrankarsko “močvirje” obstoječe politične nepreglednosti in neodgovornosti, sistemske korupcije in sistemsko povzročene neustavnosti in nedemokratičnosti, v kateri se zmagovito znajdejo le tajkuni in banksterji ter nedotakljivi ideologi in animatorji ter zvesti operativci in brezvestni likvidatorji “ugrabljene države” iz politično-kriminalnega podzemlja Republike Slovenije.

    • Toninu je Šarec ponujal priložnost,Tonin pa se je tovariša Janeza Janše,zbal.
      Sedaj se pa spet ponuja.
      Politično prizorišče bo v Sloveniji postalo bolj normalno,ko bo iz politike ZA VEDNO, odšel tovariš Janez Janša.
      Še na enih volitvah bo tovariš Janez Janša smradil in nam v poštne nabiralnike nalagal svoje izume.
      Potem bo pa s politiko tovariša Janeza Janše,NEPREKLICNO KONEC!!!

  7. Rezultati volitev do danes nakazujejo, da stranka JJ vodi politiko, ki omogoča levici konstantno oblast. Z vstopom skrajne levice v parlament, pa že presega limit normalnosti. Prevzem oblasti je očitno možen samo z temeljno spremembo politike SDS do sorodnih strank, saj so zaradi njene postavitvitve bolj desno, volivci sredine postali plen strank novih obrazov. Prevzem teh volivcev je možen le z novo sredinsko stranko (novi obrazi), ki pa bi jo morale vse desne stranke sprejeti. Ker je pri nas še vedno kriterji uspeha na volitvah odnos do NOB, s katerim levica aktivira levo in desno sredino, mora nova stranka le temu posvetiti več pozornosti. Če izhajamo iz dejstva, da so komunisti s silo prevzeli oblast nad partizansko vojsko, ki so jo sestavljali slovenski fantje pretežno krščanske usmeritve ter da je narod, še posebej kmetsko prebivalstvo podpiral upor in da se mu o komunizmu niti sanjalo ni, potem lahko trdimo da je bil NOB v svojem bistvu bolj desen kot lev.
    Temu primerno bi se morala postaviti nova stranka in izpostavit nov pozitiven odnos do NOB.
    Lahko bi to bil Tonin, vendar bi se morala NSI postaviti bolj levo od SDS, kar pa ni možno.

  8. Meglena sramota. Človek megla. Prostitucija bi lahko rekli. KRŠČANSKI demokrati?
    Vse to smo nekateri povsem jasno napovedali že pred DZ volitvami. Ni besed, kaj človek čuti do takih ljudi.
    Nismo zaradi levih, kjer smo.

  9. Dragi moji, tako imenovana Pomlad je že davno jesen postala in Demos je po 2 letih preminil. Naj mu bo lahka zelja!
    Tisto, ka bi NSi svetoval ( pa me ni noben nič vprašal) bi bilo, naj išče med konservativnimi volilci svojih 10+%. Za to pa se je treba odpreti modernim in aktualnim političnim temam.

  10. Tonin je preveč narobe ambiciozen, da bi lahko uresničil svoje ambicije.

    Če bo tako nadaljeval, se njemu in stranki ne obeta nič dobrega.

    V NSi naj pomislijo, kaj si večina državljanov misli o Levici kot nadkoalicijski stranki, mnenje o NSi pa bo v tem primeru še bolj porazno in ima lahko za posledico tudi odhod NSi iz parlamenta.

    V NSi niso ne dovolj lepi in ne dovolj pametni, da bi si jih slovenska levica zaradi teh dveh lastnosti želela v svojem vrtičku.

  11. Glede na to, da so lansko poletje preživeli veliko časa skupaj, so se na koncu v Nsi odločili, kot so se.
    in kaj je letos drugače od lanskega poletja?
    ali s takimi izjavami Tonin nakazuje, da se je morda zmotil v presoji lansko poletje?

  12. Kugy, ob 12,13
    Zelo modro ste povedali. To bi morale vzeti v obzir vse desne stranke.
    Velika neumnost je prepiranje zaradi NOB.
    Revolucija je čisto nekaj drugega. In revolucijo naj si le prisvaja LEVICA in sedanja ZZB.

    Udeleženci NOB, pa so bili večinsko bolj desni, kot levi, to se z vami gospod Kugy, popolnoma strinjam.

  13. dzi…..
    Jaz z domobranci nimam nič. Vsakemu pa vem, da pripada pravica do obrambe.

    Med vojno so bili spopadi še razumljivi, pobijanje po končani vojni, pa, kakor koli obračaš, je ZLOČIN. Ali ti dzi…. – to razumeš?

      • Hvala bogu živimo v drugih časih in take grožnje ne vžgejo več. To bi že lahko pogruntal. Predvsem pa vzbujajo sovraštvo med primitivci vseh barv, kar naj ne bi bil cilj tega portala.
        Citat lahko obračaš po želji zato je še bolj nesmiseln. Časi udbovske inkvizicije so v naši državi končani.

  14. Dokler bo SDS taka kot je, desne vlade ne bo. Bolje torej levo desna kot levo leva. Ko bi vi ljudje vsaj to dojeli…
    In potem Grims razlaga kako je bila napaka DOM a ne preteklih volitvah to da so napadali sorodno stranko. S tem in samo s tem je SDS prišla s 5 na 30% Z nemehnim blatenjem sorodnih strank.

  15. Slovenec kremenit 27. junija 2019 ob 21:30 at 21:30
    Igor, preveč se trudiš, pa še z napačnega konca in z divjo retoriko iz partizanskih dni!

    Imaš preganjavico po imenu Igor? Sedaj pa mi lahko kaj napišeš!

  16. Zelo čudno je,da se še kar naprej pogovarjamo o normalnem volilnem telesu in normalni “politični distribuciji”.
    Zato je “politična slika” popačena.Zaključki pa temu primerni.
    Volilno telo v Sloveniji ima samo dva pola,brez sredine.Prevladuje levi pol.Razlika je okoli 10 %.Kaj je potrebno storiti ? Učiti in vzgajati ! In končno prekiniti aktivno sodelovanje z levo-levo vlado.Opozicija bi morala biti res prava opozicija.V tem primeru,bi ravnanje in delovanje koalicije še slabše in negativno vplivalo na volilno telo.Vse napake koalicije bi bile še bolj vidne in občutene. Volivci morajo začutiti škodo,ki jo dela koalicija s svojim delovanjem in ukrepi,zakoni.Naloga opozicije pa je,da to nazorno pokaže. Tudi z delovanjem v DZ.
    Tonin s svojo izjavo “testira” politični in volilni prostor pred počitnicami.To ni slabo,če bo potem storil poteze,ki bi jih morala NSI povleči.Razburkan in vzburjen “prostor” bo dal ,gotovo ,odzive,ki so lahko koristni Toninu/NSI.
    Tisto,kar se mi zdi,da je veliko bolj pomembno,da se NSI/Tonin končno odloči,kaj želi biti : “nova slovenija” ali krščanski demokrati ! Tako naprej ne gre,če se želi povzpeti v tem času preko 15% volilnih glasov!
    NSI ni SKD,niti približno ! SKD je bila do leta 1994.Od takrat naprej je “tavala”,se morala sesuti v združitvi v “žlahtno desnico”,kot si je želel “boter”. In ko je “resnica” prišla,do tistih v glave,ki so v vsej svoji veličastni naivnosti sesuli SKD,so taisti ( zraven so bili še drugi) ustanovili novo stranko NSI. To več ni bila SKD (veliko starega kadra je ostalo v SLS,drugo se je razsulo,zaradi razočaranja,ko se je moralo iti v združitev). Tudi danes ni.Vodstvo NSI je naredilo veliko napako,ko je dodalo besedi “krščanski demokrati”.Tisti,ki dobro poznajo to “sceno” že vedo na kaj mislim.
    Za dobro NSI/Tonina,se mora stranka odločiti,kaj dejansko je.Sedeti na “dveh stolih” je samo “mrcvarenje v preživetju”.Nič več ! V današnjem času,ki je takšen kot je,odločitev ne bi smela biti pretežka.Še posebej,ker imajo,recimo,zelo jasen gospodarski program.
    Drugo pa je realnost Toninove izjave.Upal bi si trditi,da z njo ni mislil resno. Če pa se motim,potem pa Tonin pošilja sebe in stranko na margine,čeprav bi mnogi razumeli,da to pomeni “oblast”.Pa ni res! Položaj Levice ni možno “zasesti”. Beseda “nadomestiti” ni enako “zasesti” !
    Vstop NSI v koalicijo,takšno kot je, bi pa bila norost,ki jo svet še ni videl!
    NSI / Tonin si pred počitnicami želi,da se tudi poleti čimveč govori o stranki in da to počne veliko,čimveč ljudi.Pomembno je,da se govori ! Jesen pa je čas za “kompas” in rešitve.
    Po mojem mišljenju bi NSI norala “zaplavati” v bolj liberalne vode in se bolj rešiti bremena pogojne dediščine SKD. NSI niti nima ljudi,ki bi bili sposobni nadaljevati tisto,kar je odlično začela SKD.
    Prevelike osebne ambicije posameznikov,malih interesnih skupin so praviloma zlo- to se je zgodilo SKD.Danes je to že zgodovina in opozorilo.
    NSI mora najti svojo pot in svojo zgodovino. Čeprav so v stranki še “ostanki” nekdanje ,sijajno obetajoče SKD,ki jo je uspel “potopiti” “boter”,se ne sme obremenjevati “z bolečinami” in nečim,kar “izvorno” ni njeno!
    Izvorno njeno je bolj svobodnjaštvo-liberalna usmeritev s temelji v desnem polu.Krščanstvo pa je intimna opcija posameznikov v stranki in tudi ne vsega članstva in simpatizerjev.
    Čas bi bil,da bi se nehali slepiti s politično sredino,ki je ni v Sloveniji.To je samo prevara levičarjev,ve se zakaj !

  17. Nekdanji komunisti in njihovi potomci ( ne vsi) volijo SD in Levico. Ljudje, ki so se počutili manj vredne ali celo trpeli pod prejšnjim režimom volijo SDS in NSI. Vsi ostali volijo stranke, ki najbolj obetajo ter predstavljajo nekaj novega in so medijsko podprte od vladnih medijev. To je znak, da so to stranke za katerimi stoji prava oblast. Slovenci se ravnamo po občutku preživetja, ki je za večji del prebivalstva pomembnejši kot politična postavitev. Ker že dolgo zmagujejo stranke tipa LDS, PS, SMC in sedaj Šarec ( Desusa je zgodba zase) se ta del volilcev vedno nagne v to smer. Med njimi so tudi kristjani, ki jim je služba, varnost, ponižnost, cona ugodja, pomembnejša od svojega prepričanja. Podobno je tudi z večjim delom javnega sektorja, kateremu vse te vlade pritrjujejo, kar sproža občutek ugodja in varnosti.
    Desne vlade pa naj bi napovedovale neprevidljive, konkretne skoraj revolucionarne spremembe, ki lahko pomenijo težave.
    Da je temu tako dokazuje velik vspon Šarca in totalen poraz Cerarja, ki ni več podprt s strani stricev. Kar je ta del volilnega telesa takoj zaznal. Ali je to sredina ali ne ne bom trdil, vem pa, da ta del prestopi levo ali desno takrat ko začuti zadostno varnost. Ko so stranke pomladi izgubile garancijo, da res vladajo (Depala vas) je bilo konec desnih vlad. Tisti novi ali stari voditelj, ki bo ponudil tudi levemu polu garancijo ugodja. ( Mandela je ob prevzemu oblasti sklical žene vseh najpomembnejših prejšnjih oblastnikov ) hkrati pa garantiral ob podpori domačega gospodarstva in zadostnega mednarodnega ugleda, napredek in boljši standard, bo prepričal ta del volilnega telesa. Rešitev je v Ključu št 21.

Dodaj odgovor za Kmet Prekliči

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime